Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Obljuba Kurdom

Ideja o Kurdistanu je zgolj obljuba za doseganje strateških interesov tujih sil. To so zopet dokazali Američani, ki se iz Sirije umikajo zaradi želje po končanju "večnih vojn". Tako Trump, ki je samo letos vojski namenil 4,7 % več sredstev kot lani, in z veseljem podpira nekatere druge konflikte po svetu.

Podoben kaos, kot ga je največja vojaška sila na svetu pustila v Iraku, zna doleteti tudi severne predele Sirije, kjer zaradi napredovanja turške vojske Kurdom ponovno grozijo težki časi. Ti so za preživetje celo pripravljeni ogroziti težko priborjeno delno avtonomijo ter sprejeti dogovor z Assadom.

Kurdi so sicer skozi zgodovino potegnili "ta kratko", saj jim je bila lastna država obljubljena zgolj takrat, ko je bilo to za Zahod prikladno. Brez zunanje podpore so bili v zameno za preživetje prisiljeni pozabiti na neodvisnost.

Mednarodna skupnost se nerada vmešava v "turške notranje zadeve", a časa za debato o tem, glede na pogostost in krutost napadov v zadnjem tednu, ni več.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Digitalizacija revščine

Še preden smo odstranili (celo po mnenju IMF) škodljive posledice postkriznega zategovanja pasov, smo se pričeli oklepati najnovejše modne muhe – digitalizacije socialne pomoči. Podporniki obljubljajo nižanje stroškov, večjo učinkovitost ter nikoli prej videno transparentnost. Revni so pač biznis in ker se "umetne inteligence" ne da prodati nikomur, ki ima moč rêči, da je ta tehnologija "en kup dreka", so ponudniki tovrstnih tehnologij stavili na sisteme državne pomoči.

Ta teden bo Philip Alston pred Združenimi narodi v New Yorku poročal o kršitvah človekovih pravic, ki jih prinaša digitalizacija socialnih varnostnih mrež. A vera v nezmotljivost računalnikov vzpodbuja globalni trend širjenja teh tehnologij in samo vprašanje časa je, kdaj bo v svoji agendi za digitalno transformacijo tudi slovenska politika podjetjem dovolila služiti na revežih.

In kje bomo našli denar za takšne poteze? V žepih tistih ljudi, ki jih bodo algoritmi označili za pomoči nevredne.


Petrol je trol

Delujoči v kreativnih industrijah smo pogosto izpostavljeni nespoštljivemu odnosu naročnikov. Mnogim se zdi smotrno, da najamejo profesionalca/-ko, potem pa sami izbirajo barve, prestavljajo elemente in preizprašujejo tipografijo. To je približno tako, kot da bi najeli geodeta, potem pa mu svetovali, kam naj se postavi, da bo boljše izmeril parcelo. 

Ne gre le za manjša podjetja, kjer so stvari navajeni delati "po domače"; samostojni oblikovalci se spopadajo s preprekami tudi v projektih z večjimi korporacijami, od katerih bi pričakovali, da imajo v svojih vrstah zaposlene, ki razumejo obrt. Tako so pri Petrolu prejšnji teden nasmejali slovensko Facebook skupnost interaktivnih oblikovalcev, ko so objavili natečaj, v katerem tekmovalce pozivajo, da oblikujejo uporabniški vmesnik kompleksne aplikacije (naloga je na trgu vredna vsaj 20 tisoč evrov). Nagrada za najboljšega? 1000 evrov in "morda zaposlitev".

Mimogrede, skupina Petrol je lani zabeležila 91,8 milijonov čistega dobička. 


Bakterija, ki uničuje oljčnike

Sezona obiranja oljk je pred vrati. Kmalu bomo lahko na istrskih cestah opazili traktorje, ki bodo obrane plodove prepeljali do najbližjih oljarn. Žal pa take sreče, kot jo imajo naši oljkarji, nimajo pridelovalci iz italijanske regije Apulije.

Tam je oljčnike leta 2013 napadla bakterija Xylella fastidiosa, ki povzroča ožig rastlin. Na rastlinah se sprva pojavijo ožigi, bakterija hitro napreduje in kmalu napade tudi lesnati del, kjer začne rastlini odžirati vodo. Rastlini začne postopoma odmirati prevodno tkivo, kasneje propade.

V Apuliji, kjer pridelajo približno polovico italijanskega oljčnega olja, je bil lani pridelek zaradi Xylelle manjši za kar 60 odstotkov. Letos bo še huje. Po ocenah je bakterija v šestih letih – odkar se je pojavila v Evropi – le v Italiji povzročila za 1,2 milijarde evrov škode. Nedavno so jo odkrili tudi v Franciji in Španiji.

Ker Xylella napade več kot 350 različnih rastlin, je pomembno, da v največji mogoči meri skrbimo za preprečitev nadaljnega širjenja.


"That's what Xi said"

Google je bil lani pripravljen za kitajski trg narediti cenzurirano verzijo svojega brskalnika, ki bi filtriral vsebine s področja človekovih pravic, demokracije in protestov. Novih 750 milijonov potencialnih uporabnikov je pač mamljiva številka. 

Pred dnevi je lastnik NBA ekipe Houston Rockets tvitnil podporo protestnikom v Hong Kongu in sprožil škandal, saj Kitajska s sponzorji in občinstvom prinaša ligi NBA ogromne zneske. NBA redno podpira svoje igralce pri izražanju svojih mnenj, v tem primeru pa so objavili medlo opravičilo. 

Svetla izjema je serija South Park. Po tem, ko je Kitajska zaradi sporne epizode, ki se norčuje iz predsednika Xi-ja in holivudske podrejenosti Kitajski, z interneta izbrisala celotno serijo, so ustvarjalci izdali "opravičilo" v svojem stilu in izpostavili dvoličnost zahodnih podjetij, ki v odnosu s kitajsko cenzuro pošiljajo jasno sporočilo: svobodo govora, demokracijo in človekove pravice je treba jasno promovirati, ampak samo dokler ne ogrožajo profita!