Agrument

V torek so v Cankarjevem domu podelili žaromete, nagrado za medijske dosežke, ki je nasledila propadle viktorje. Želeli bi si, da bi podeljevalci videli dlje od fotrov, kot so Siddharta, Avdić, Bergant, pa tudi Cavazza, Godler in drugi, dasiravno razumemo, da gre bolj za počastitev prepoznavnosti in priljubljenosti kot kvalitete. Najbrž je bila tudi Maruša Majer, edina ženska med individualnimi lavreati, nagrajena zaradi lika Veronike, ki klicari v Studio City.

A pustimo čevlje kopitarjem, umetnike kritikom, ustvarjalce vsebin pa njihovi stroki in se rajši obregnimo ob spletno osebnost leta 2018, ki seveda ni nihče drug kot kronski princ podalpskega Instagrama Borut Pahor. Obregnimo se ob dejstvo, da se mu je kljub državniški funkciji zdelo primerno prisostvovati tovrstni prireditvi. Mar res ni bilo nobene dobrodelne prireditve, kjer bi raje delil petke, nobenega sprejema, kjer bi delal selfije, obiska športnika, s katerim bi pobalinsko sedla na masivno mizo v predsedniški pisarni?

Ministrstvo za kmetijstvo skuša s podporo interventnemu zakonu kar najhitreje uresničiti izredni odstrel 200 medvedov in 11 volkov. Odločitev je epilog nizu javnih protestov za in proti odstrelu. 

Gre za odziv na rastoče pritiske prebivalcev ruralnih območij, ki jim te živali delajo škodo. Slednjo bi lahko dokazano uspešno preprečili tudi s kombinacijo električne ograje in pastirskih psov, za katere obstajajo tudi številne oblike sofinanciranj. 

Izkaže se, da trenutno najbolj pogosta ukrepa, odstrel in krmišča, morda celo prispevata k večanju problema. Ko lovci odstrelijo alfa samca, se trop volkov razdrobi, težje lovi divje živali in tako bolj pogosto napada živino. Krmišča, ki naj bi odvrnila medvede od naseljenih območij, pa so eden od razlogov za porast teh zaščitenih zveri. 

Ne gre spregledati, da sočasno z rastjo problematike divjih zveri raste tudi število glav živine na naših tleh. Če gozdnim živalim s krčenjem gozdov krademo habitat, jih lahko pričakujemo več na naših vrtovih!

Kot kaže, se bo v Sloveniji gospodarska rast nadaljevala, obenem pa tudi razprave o dvigu minimalne plače. Nekateri od tistih, ki pogosto pozabljajo, da naj bi bili predstavniki (celotnega) gospodarstva, ne le delodajalcev, v dvigu vidijo številne nevarnosti. Mogoče zaradi tega, ker so ravno nizke plače delavcev tisto, kar našemu gospodarstvu dviguje konkurenčnost in omogoča rast?

V ZDA vsi vodilni demokratski kandidati podpirajo zvišanje minimalne plače, Trump pa odločitev o minimalni plači prepušča zveznim državam in upa, da bo gospodarska rast povzročila povečanje plač. Na Novi Zelandiji naj bi vpeljali državni proračun, čigar porabo naj bi narekovalo 5 prednostnih nalog: izboljšanje duševnega zdravja, zmanjšanje revščine med otroki, odpravljanje neenakosti avtohtonega prebivalstva, digitalizacija in trajnostno gospodarstvo. Morda bi bila tudi naša gospodarska rast bolj prijazna delavcem, če bi razširili definicijo napredka ali pa BDP nadomestili z indeksom socialnega napredka.

V javnosti so že nekaj časa prisotna ugibanja o Facebookovi kriptovaluti, sedaj pa vse kaže, da bo do te tudi dejansko prišlo, saj naj bi podjetje 18. junija razkrilo podrobnosti o kovancu, ki so ga poimenovali Libra, in obrazložilo osnove njegovega delovanja. 

Dosedanje informacije kažejo, da naj bi bila Libra stabilni kriptokovanec, vezan na klasične valute, kar bo zmanjšalo tveganje za nestanovitnost cene, kriptovaluto pa bo mogoče brez provizije prenašati med Facebookovimi aplikacijami, kot sta Messenger in WhatsApp. Libra naj bi med drugim pomagala "državam v razvoju", kjer so valute manj stabilne, delavcem migrantom omogočala brezplačna nakazila družinam, velik vpliv naj bi imela tudi na Facebookov oglaševalski ekosistem.

A projekt odpira tudi mnoga vprašanja, ki se dotikajo predvsem varovanja zasebnosti. Za delovanje na trgu s kriptovalutami mora posameznik namreč predložiti podrobne osebne podatke, GDPR pa pri finančnih transakcijah dovoljuje njihovo kar desetletno hrambo. 

V Zahodni Sahari, državi, ki je s strani Maroka okupirana že od leta 1975, se nahaja najdaljši vojaški zid, ki razmejuje okupirano ozemlje od osvobojenega puščavskega območja RASD pod nadzorom fronte Polisario. Zid že več kot 40 let nezakonito razmejuje ozemlje in družine, svet pa v svoji nemoči in/ali zasledovanju ekonomskih interesov bolj kot ne gleda stran.

Zadnja v kopici političnih zmot je nedavni podpis ribiškega sporazuma med Evropsko unijo in Marokom, ki vključuje tudi Zahodno Saharo, najbogatejšo ribolovno vodo na svetu, in to navkljub razsodbi Sodišča EU. EU je dogovor prilagodila tako, da vključuje posvetovanje z lokalnim prebivalstvom, čeprav ni jasno, o čem in s kom naj bi se posvetovali.

Nelegalno trgovanje z zahodnosaharskim bogastvom pa se ne konča le pri ribah. Maroko v EU izvaža celo puščavski pesek, z njim pa je prekrita marsikatera kanarska plaža. Jugoslavija je leta 1984 priznala Zahodno Saharo, Slovenija pa v svoji maniri raje tišči glavo v pesek.