Agrument

Twitter je s svojega družbenega omrežja pred kratkim odstranil 20 000 lažnih računov, povezanih z vladami nekaterih držav, ki so širile politično propagando. Čeprav je bila to predvsem simbolična gesta, saj je lažnih računov na Twitterju malo morje, pa bi bila podobna čistka dobrodošla tudi pri nas.

Tovrstne prijeme namreč uporablja tudi slovenska desnica. Tako lahko pod objavami Janeza Janše hitro zasledimo uporabnike, ki imajo poleg imena še vrsto naključnih številk in premierju pojejo hvalnice, drugod pa napadajo njegove nasprotnike. To so večinoma nedavno ustvarjeni lažni računi, s pomočjo katerih naj bi SDS-ovi plačanci širili desničarsko ideologijo. Večina se tega loti s preprostimi komentarji in deljenjem vsebin, nekateri poskusi zavajanja pa so tudi bolj dodelani. 

S takšnimi metodami je mogoče vplivati na politični proces, širiti sovraštvo in radikalizirati zmernejše volivce, politična opcija, ki se jih poslužuje, pa dokazuje, da bo uporabila vsa sredstva, da ostane na oblasti. 

Dobrodošli v Butanu, edini državi na svetu, ki za merilo razvoja ne računa bruto domačega proizvoda, temveč bruto nacionalno srečo. Koncept BNS je sestavljen iz štirih stebrov –  trajnostnega razvoja, varstva ekosistemov, ohranjanja kulturne integritete in dobrega vladanja. Kljub temu da Butan ni nikakršna pravljična dežela in da so v letih pred preobrazbo iz avtoritarne v demokratično monarhijo opravili čistko vsega ne-budističnega prebivalstva, koncept bruto nacionalne sreče zagotovo ponuja razmislek, kako in na kakšen način ugotavljati splošno blaginjo prebivalstva. 

V trenutni situaciji mnogi strokovnjaki opozarjajo, da se bomo po končani pandemiji zbudili v drugačnem svetu kot je ta, ki smo ga poznali do sedaj. Verjetno nas je v tem času večina že prepoznala pomen medčloveške solidarnosti in dobro delujočih javnih sistemov, lahko pa gremo še dlje: je neskončna gospodarska rast res edini možen in najpomembnejši kazalnik blaginje ali bi lahko končno v središče postavili kaj drugega?

Ameriško vrhovno sodišče lepo ilustrira ideološke bitke na področju svobode govora. Če sodnike ločimo glede na to, ali so jih imenovali republikanci ali demokrati, lahko pri obojih opazimo zmanjševanje podpore svobodi govora. A pri "demokratskih" sodnikih je v zadnjih desetletjih to enakomerno, pri "republikanskih" pa je podpora liberalnemu govoru strmo padla, to pa ne velja za konzervativni govor, ki se mu je v trenutnem mandatu glede na zadnjega celo povišala.

Pod vodstvom Warrena (1953–69) je bil med primeri, ki so se sklicevali na prvi amandma, delež takih, ki so branili konzervativni govor, le 8 %, pod Burgerjem (1969–86) 22 %, pod Rehnquistom (1986–2005) 42 %, danes pod Robertsom pa že 65 %. Sodišče zdaj prisluhne več konzervativnim primerom kot liberalnim, bolj verjetno pa je tudi, da odloči v njihov prid (69 % vs. 21 % uspešnost, pod Warrenom npr. 80 % vs. 82 %). Od leta 2005 je verjetnost uspeha na vrhovnem sodišču pri primerih konzervativnega govora celo spet v porastu.

V sredini februarja so hudo krizo v Vzhodni Afriki povzročili požrešni roji kobilic. V Keniji so milijarde kobilic v enem dnevu pojedle toliko hrane kot vsi prebivalci skupaj, lakoto pa je občutilo 13 milijonov ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je regijo prizadela največja invazija kobilic v zadnjih 70 letih, a najhujše žal šele prihaja.

V Etiopiji in Somaliji je prizadetih več kot 84 % kmetijskih površin, ogrožen je celoletni pridelek. V Ugandi so nad kobilice poslali vojsko, ki se proti sovražniku bori s pesticidi, vendar žal dokaj neuspešno, v državah Vzhodne Afrike pa že primanjkuje pesticidov, kar omogoča nemoten razrast sestradanih kobilic.

Generacije kobilic rastejo eksponentno, zato naj bi bila zdajšnja, ki bo odrasla ravno v času sejalne sezone, kar 20 krat večja od prejšnje, ki se je premikala v rojih velikih kakor mesta. Po poročilu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo bodo najbolj prizadeti Jemen, Iran ter Vzhodna Afrika – države, kjer je lakota že zdaj velik problem.

Kdaj, če ne sedaj, boste prebrali vse knjige, s katerimi že tako dolgo odlašate? Ste že pričeli z učenjem novega jezika? Sedaj je vendarle pravi čas, da postanemo fit in "pripravimo telesa na poletje", ko bo vsega tega konec in se bomo vrnili na stare tirnice. Pa se bomo res? 

Kamor koli se obrnemo, nam internet sporoča, da moramo biti sedaj še posebej produktivni ter ponuja kopico (boljših in slabših) predlogov. Vendar pa korona prinaša predvsem negotovosti in strahove. Produktivnost že v optimalnih okoliščinah pogosto povzroča veliko stresa, v času pandemije pa je ta že tako ali tako na višku. Visoka pričakovanja narekujejo le še več stresa, hkrati pa ustvarjajo iluzijo, da se bomo vrnili v enake vsakdane, kot smo jih poznali mesec dni nazaj.

Le brez slabe vesti, če niste spekli kruha z drožmi in ste raje pogledali vse epizode nove ameriške tigraste klasike. Produktivnost lahko tudi preložimo na čase po pandemiji, ki bodo najverjetneje zahtevali velik (političen) boj in angažma.