Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Relativiziranje nestrpnosti v športu

Sovražni diskurz ni prisoten le med politiki, ampak je čedalje bolj prisoten tudi v drugih družbenih sferah. Ena takih je nogomet, kjer kljub leporečenju vodilnih akterjev sovražnost in nestrpnost med udeleženci naraščata.

Zgolj v lanski sezoni je število prijavljenih primerov diskriminacije na stadionih naraslo za tretjino. Spodbudo nestrpnežem dajejo predvsem vodilni (možje) v nogometnih zvezah. Zadnji v dolgi vrsti posameznikov brez moralnega kompasa je francoski predsednik zveze, ki je izjavil, da je prekinitev tekme zaradi rasizma upravičena, zaradi homofobije pa ne. Povedano drugače: rasizma ne bomo odobravali, homofobija pa je sprejemljiva, ker pedri itak ne igrajo fuzbala! Podobno je mislil tudi nekdanji kontroverzni italijanski nogometni lider.

Čeferin kot predsednik Uefe sporoča, da bi se morali sramovati rasizma, homofobije in seksizma. Ampak sramovanje ni dovolj, zgolj ničelna toleranca do nestrpnosti in sovražnosti lahko vodi v boljši jutri brez diskriminacije manjšin!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Ironija kot glavna konstanta EU

Evropska komisija je novim kandidatom za komisarje razdelila resorje. Sloveniji (Lenarčiču) je dodeljen stranski resor za krizno upravljanje, Madžarski in njenemu spornemu kandidatu pa resor za soseščino in širitev. 

László Trócsányi je Orbánova desna roka in kot bivši pravosodni minister glavni protagonist pravnih sporov med Madžarsko in EU. Bil je arhitekt zakonov, ki so omejili moč pravosodja ter nevladnim organizacijam prepovedali pomoč beguncem. Prav tako je tisti, ki je nagnal Srednjeevropsko univerzo iz Budimpešte. Za širitev EU bo torej zadolžen človek, ki ne spoštuje osnovnih vrednot, ne pogodb EU. Madžarska nadaljuje s provokacijami kljub lanskemu disciplinskemu postopku, ko je EU sprožila 7. člen pogodbe o EU ravno zaradi prej omenjenih pravosodnih ukrepov.

Kandidati morajo sicer še prestati zaslišanje, ki je načeloma zgolj formalna potrditev, razen, če si Alenka Bratušek. Tudi, če ne bo potrjen, je že sama nominacija znak, da EU niti ne skriva več cinizma do lastnih vrednot.


Konec varčevanja

Z opaznim okrevanjem gospodarstva v zadnjih letih se je tudi večina ukrepov iz obdobja krize že sprostila, vendar pa še ostaja kakšna anomalija, kot je denimo trenutno veljavni Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom. 

Omenjeni zakon postavlja delavce, ki delajo v podjetjih v večinski lasti občine ali države, v diskriminatoren položaj napram delavcem v podjetjih, ki so v zasebni lasti. Zgolj zaradi narave lastništva podjetja so tako številni delavci in delavke na letni ravni prikrajšani za več kot 400 evrov povračila stroškov prehrane na delu – omenjeni zakon namreč preprečuje uveljavljanje panožnih kolektivnih pogodb. Zaradi neposluha preteklih politik z spremembe zakona je Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami začel z zbiranjem podpisov za sprožitev zakonodajnih postopkov v DZ. 

Za vložitev predloga zakona v DZ je potrebnih je 5000 podpisov. Svojega lahko oddate elektronsko ali pa še do konca tega tedna na stojnicah pred nekaterimi upravnimi enotami!


Gospodarska "javna" služba

 V krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava so pred dnevi začeli zbirati podpise proti zaprtju tamkajšnje poštne poslovalnice. Pošta Slovenije namreč v skladu s svojo strategijo "optimizira" svoje omrežje, kar v laičnem žargonu pomeni predvsem ukinjanje številnih "tržno nezanimivih" poslovalnic. Zapiranje poslovalnic je sicer samo še en kamenček v mozaiku spornih praks vse bolj skomercializirane Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije v okviru racionalizacije že več let klesti kvalitete storitev in razgrajuje nekdaj zavidljivo prodajno mrežo. Poleg ukinjanja poslovalnic je priljubljen ukrep tudi varčevanje na delavcih. Na pošti se že dolgo soočajo z manjkom zaposlenih. Tisti, ki vztrajajo, so soočeni s slabimi delovnimi razmerami, ki odvračajo celo tujo delovno silo. Rezultat: fantastični dobički.

Primer Pošte Slovenije kaže na popolno odsotnost vizije javne gospodarske službe, ki jo vse bolj nadomešča kratkovidno pehanje za dobičkom, izkoriščanje delavcev in – bebavi prodajni programi.


Poceni darilo

Presaditev organa je za nekatere lahko zadnje upanje za preživetje. V Sloveniji smo leta 2018 opravili 111 presaditev, po smrti pa so bili organi odvzeti 48 darovalcem.

Na svetovnem vrhu je po številu darovalcev že več kot 25 let Španija, na drugem mestu je Hrvaška, nas pa lanske številke postavljajo na 14. mesto s približno polovico manj darovalci.

Prednost Španije in Hrvaške je t. i. "opt-out" sistem, kjer so vsi ljudje obravnavani kot darovalci, če se pred smrtjo niso opredelili drugače. Takšen sistem bodo spomladi uvedli tudi v Angliji. Pri nas se lahko posameznik opredeli za darovalca, pogosto pa to odločitev zaradi neopredeljenosti sprejmejo svojci, kar je lahko precejšnje breme, sploh, ker lahko presaditev organov poteka le par ur po smrti donatorja. Lani smo imeli 33 % odklonitev, kar je dvakrat toliko kot špansko povprečje.

Na naših čakalnih spiskih je bilo ob začetku leta registriranih več kot 200 bolnikov, zato se tudi ti opredeli glede darovanja organov po svoji smrti!