Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

V službo ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Nedeljski Johnsonov nagovor, ki naj bi prinesel odgovore glede izhoda iz karantene, je Otočanom prinesel le kup shakespearjevskih vprašanj o tem, ali naj gredo v službo, ostanejo doma, se srečujejo z ljudmi ali ne, posedajo zunaj ali samo telovadijo ...

Nova vladna kampanja, ki se je iz Stay home! prelevila v Stay alert!, spominja bolj na delo slabe oglaševalske agencije kot na resen načrt za reševanje življenj, varovanje javnega zdravstva in zagon gospodarstva. Johnson je imel v ponedeljkovem nagovoru parlamentu novo priložnost za razjasnitev neznank, vendar je po seji edino jasno sporočilo le to, da je vlada nekompetentna.

Pod vprašajem so seveda življenja pripadnikov manjšin in revnejših, ki si ne morejo več privoščiti ostati doma, in so že zdaj bolj na udaru zaradi Covid-19. Konzervativna vlada je znova pokazala, da ščiti najbogatejše, medtem ko za zagon gospodarstva izkorišča najšibkejše.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Vlada na družbenih omrežjih

Janševa vlada je pretekli teden objavila poročilo o nabavi zaščitne opreme za boj proti koronavirusu. Ne preseneča, da je vsebina posvečena predvsem kritiziranju vlade Marjana Šarca in njenega odziva na izbruh. Poleg tega vlada ugotavlja, da sama ni kriva za nepravilnosti pri naročanju opreme, saj naj bi edine sporne pogodbe podpisal Ivan Gale. 

Ključne "ugotovitve" so postale mantra koalicije, ki jo širi na uradnih vladnih profilih na družbenih omrežjih. Tam lahko prebiramo o poraznem stanju ob prevzemu oblasti in veliki razliki v nabavnih cenah. Gre za politično obračunavanje in brezsramno manipuliranje s podatki na kanalih, ki so namenjeni informiranju o odločitvah in ukrepih vlade.

Vlada očitno ne razume pomena javnih sredstev obveščanja, saj jih uporablja za zasledovanje lastnih interesov ter blatenje bivše vlade (četudi npr. gospodarskega ministra niso zamenjali) in medijev. Medtem pa smo državljani in podjetja zmedeni glede tega, kateri ukrepi trenutno veljajo in kateri ne. 


Narave ne damo!

Zdaj je že jasno, da je vlada v ''korona zakon'' poleg ukrepov za zajezitev epidemije vključila tudi nekatere člene, ki z blaženjem posledic epidemije nimajo nobene povezave. Tak je denimo 42. člen, ki v imenu "administrativnih razbremenitev" postavlja praktično nemogoče pogoje za sodelovanje nevladnikov v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.

V Jelinčičevi SNS pa imajo še bolj radikalne protikoljske ideje – v sodelovanju z SDS-ovim ministrom Vizjakom so namreč vložili amandma na Zakon o ohranjanju narave, ki iste izključevalne kriterije postavlja kot pogoj za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave. S tem želijo odstraniti okoljske nevladnike iz odločanja ter na široko odpreti vrata nenadzorovanemu uničevanju okolja. 

Poslanci bodo o omenjenem amandmaju glasovali jutri na seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Povejmo jim na glas, da narava ni peskovnik nekaterih poslancev, ki ne vidijo dlje od svojih osebnih interesov!


Abecedarij svobode govora: odgovornost

Ste opazili, da se za svobodo govora pogosto skrivajo največji bedaki? "Cigani so umazani. Pedri so bolni. Begunci kradejo. Svoboda govora!"

Razsvetljenska ideja svobode govora temelji na argumentu, da bomo skozi izražanje različnih mnenj prišli bližje "resnici". Vendar tako kot ekonomski trg, tudi “trg idej” ne deluje zares. Posamezniki nimamo dostopa do vseh informacij. Zaprti smo v ideološke mehurčke in izpostavljeni medijski propagandi. Samo zato, ker smo soočeni s protiargumenti, še ne pomeni, da smo pripravljeni spremeniti svoje mnenje.

Svoboda govora tako ni vprašanje "resnice", temveč pragmatično vprašanje oblasti. Slednji ne moremo zaupati omejevanja svoboščin, zato mora svoboda nesovražnega govora ostati – svobodna. Potrebujemo jo zato, da nam lahko rečejo, da smo neumni, ampak nas zaradi tega ne smejo zapreti. Če pa oblast na vsak način želi omejevati govor, pa naj, zaradi odgovornosti, ki jo njena pozicija izrekanja prinaša, zahteva višje standarde najprej zase!


Konec konca zgodovine?

Francis Fukuyama je leta 1992 naznanil, da kolaps Sovjetske zveze pomeni tudi konec zgodovine. Pred tremi desetletji se je tako zdelo, da je kapitalizem "zmagal", danes pa mnogi razumejo koronavirus kot še zadnji žebelj v krsti te očitno moralno izčrpane ideologije.  

Zdravstvena kriza je razgalila, da ima neoliberalni kapitalizem premnoge pomanjkljivosti in izpostavila nujo po iskanju alternativ, ki bodo usmerjene v dobrobit ljudi in okolja.

Alternativo bi lahko predstavljal globalni sistem mednarodnega sodelovanja, ki temelji na močni socialni državi in do človeka in okolja prijazni ekonomiji, ki se ne opira na brezglavo rast. A "alternativo" nam ponujajo tudi populisti in etnonacionalisti, ki z lažmi in “sarkastičnimi nasveti“ le še poglabljajo paniko in stisko ljudi. To so ljudje, ki so za promil gospodarske rasti pripravljeni žrtvovati delavce.

Kakšen bo svet po koncu pandemije, je nemogoče napovedati. Vsekakor pa ne smemo pristati na še slabšo verzijo kapitalizma v novi preobleki!