Agrument

Sudanskim protestnikom je uspelo to, kar ni uspelo Mednarodnemu kazenskem sodišču in mednarodni skupnosti - Omarja al-Bashirja so spravili v zapor. Po odstavitvi al-Bashirja je oblast prešla v roke vojaškega tranzicijskega sveta, katerega je sprva vodil Ibn Ouf, nato pa al-Burhan. Prvi je zaradi nepopularnosti zdržal en dan, drugi ostaja na čelu države, oba pa zaradi svoje vloge v konfliku v Darfurju in drugih vojaških akcijah v regiji ne uživata civilne podpore. 

Mesec dni po odstranitvi al-Bashirja se protesti v Sudanu nadaljujejo. Protestniki pravijo, da ne bodo odnehali, dokler vojaški tranzicijski svet ne preda vodenja civilni oblasti, ki bi nato organizirala volitve.

Neuspeh revolucije v Egiptu leta 2011 služi kot pomemben opomnik, da diktatorja zlahka zamenja diktator. Sudanci, kot tudi njihovi alžirski kolegi, ki vodijo svoj upor, se dobro zavedajo lekcije arabske pomladi. Da bi dosegli demokracijo, morajo premagati najmočnejšo institucijo v državi - vojsko. 

Včerajšnja (ampak tudi jutrišnja) novica je, da je človeška vrsta s svojim življenjskim slogom, stalno rastjo, kapitalizmom in tehnologijami, ki temeljijo na uporabi fosilnih goriv, uničila in še naprej ogroža habitate in populacije drugih vrst do te mere, da kmalu ne bo ostalo veliko živalskega sveta, razen tistega, ki je del prehranjevalne verige ali masovne vzreje (pa še ta ni vzdržen).

Ogrožen je tudi »doomsday vault« - trezor semen, ki je bil zgrajen deset let nazaj na severu Norveške z namenom ohranjevanja rastlinskih vrst v primeru konca sveta, zdaj pa se ta regija segreva hitreje kot katero koli drugo področje na svetu.

Vendarle je pri branju apokaliptičnih medijskih zapisov o koncu sveta treba biti tudi previden. Ne zaradi tega, ker ljudje dejansko ne uničujemo planeta, temveč zaradi tega, ker (naj)večkrat pozabijo omeniti, da učinkoviti ukrepi za boj proti podnebnim spremembam že obstajajo. Sodnemu dnevu se za zdaj še lahko izognemo – s (političnimi) spremembami!

Veganski burgerji so najnovejša obsesija Wall Streeta. Prejšnji teden je na borzi debitiralo podjetje Beyond Meat, ki se ukvarja s pridelavo rastlinskih nadomestkov mesa. V prvem dnevu trgovanja je vrednost njihove delnice poskočila za 160 %, kar je podjetje ovrednotilo na 3,8 milijarde dolarjev.

Burger King naj bi do konca leta na meniju ponudil Impossible Whopper. McDonalds svoj burger z lažnim mesom že prodaja v Nemčiji. Eden največjih svetovnih proizvajalcev mesa Tyson Foods je oznanil svojo različico rastlinskega proteina in videti je, da vegansko "meso" s polno paro prihaja v mainstream.

Poroka veganstva in kapitalizma bo torej kot kaže uspešna. Mesna transcendenca, ki jo prinaša rastlinski burger, ki dejansko krvavi, bo najbrž prepričala marsikoga, da si, za višjo ceno, seveda, kupi čisto vest in pomaga "reševati okolje". Žal pa bomo ob tej potrošniški priročnosti najbrž še hitreje spregledali lokalno in sezonsko pridelano hrano, ki je vendarle edina resna trajnostna rešitev.

Področje javnega naročanja je podvrženo mnogim malverzacijam. Samo zaradi nezadostne zaščite žvižgačev EU pri javnih naročilih vsako leto izgubi med 5 in 9 milijard evrov. Tudi pri nas to področje ni zgledno urejeno, velika črna pika pa je kršenje najosnovnejših delavskih pravic.

Zadnji odmevnejši primer so čistilke podjetja Aqua, ki so čistile prostore državnih institucij in ministrstev, za svoje delo pa več mesecev niso prejele plačila. Ministrstvo je pogodbo s podjetjem Aqua prekinilo zaradi "nepopolnega čiščenja" in ne zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje.

Naročniki posle praviloma sklepajo s tistimi ponudniki, ki za dobrine in storitve ponujajo najnižjo ceno, čeprav tega zakon ne zapoveduje. Pri najemanju storitev, kot sta varovanje in čiščenje, ki na prvi pogled nimata dodane vrednosti, je najnižja cena storitve neposredno povezana z izjemno nizkim vrednotenjem dela. Trajnostne rešitve ne gre iskati le v dvigu urne postavke, pač pa v insourcingu.

Konec maja se bo v Veliki Britaniji pričelo svetovno prvenstvo v kriketu. Kriket je zelo priljubljen v nekdanjih kolonijah britanskega imperija, na tekmovanju pa bo nastopilo 10 ekip, med njimi tudi Šrilanka.

O Šrilanki smo od velikonočnih napadov na tem otoku slišali veliko. V večini so mediji svoja poročanja osredotočili na nasilje, vprašanje varnosti, napake politikov, skratka na probleme. "Pozitivnih zgodb" je bilo bolj malo.

Pred najpomembnejšim športnim tekmovanjem leta so v vodstvu šrilanške ekipe predstavili drese, v katerih bodo nastopali reprezentanti. Okolju prijazna oblačila, izdelana iz odpadne plastike, ki so jo vojaki nabrali na šrilanških obalah, so inovativen in trajnostnen pristop k reševanju vse bolj pereče okoljske problematike. 

Športna oprema iz recikliranih materialov bi morala predstavljati osnovni gradnik za delovanje družbeno odgovorne ekipe. Zakaj potem ne bi tudi nesramno bogati nogometni ali košarkarski klubi razmislili o uporabi ekološko prijaznih dresov?