Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Živel Euroleaks!

Evroskupina je neformalno telo, v okviru katerega ministrice in ministri držav evrskega območja razpravljajo o vprašanjih, ki močno vplivajo na naš vsakdan. To so na svoji koži najbolj občutili Grki, ki so jih sprejete odločitve v Evroskupini najbolj prizadele v času restrukturiranja državnih dolgov do Trojke.

Evroskupina je kljub temu, da nima definirane pravne subjektivitete v mednarodnih odnosih, s svojimi ukrepi močno posegla v življenja ljudi, ki so jih prizadeli vsiljeni varčevalni ukrepi. Jutri bomo lahko državljani prvič pogledali v zakulisje odločanja Evroskupine, saj bo zaživela spletna stran Euroleaks pod okriljem gibanja DiEM25.

Demokracija je nemogoča brez transparentnosti. Le transparentnost omogoča legitimno in demokratično delovanje institucij EU. Državljani imamo pravico vedeti, kaj v našem imenu sprejemajo ministrice in ministri, poslanci in poslanke. V času dezinformacij in fake news je še toliko bolj pomembno, da imamo točne, natančne in vsem dostopne informacije.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

L'état, c'est moi

Včeraj so poslanci ruskega parlamenta potrdili predlog ustavne spremembe, ki bo Putinu omogočala, da ostane predsednik tudi po koncu zdajšnjega mandata. Ob zelo verjetni ponovni izvolitvi bi tako lahko predsedoval do leta 2036.

Če nas v Rusiji tak scenarij niti ne preseneča, se na drugi strani sveta, v samooklicani “največji demokraciji”, zdi zaenkrat še nemogoč. Pa vendar šaljive izjave Trumpa in njegovih podpornikov o obstanku v Beli hiši po prenehanju mandata postajajo vedno manj smešne in vse bolj strašljive.

V času, ko smo priča krepitvi populizma in vzponu skrajne desnice, se tako na Zahodu še nedolgo nazaj nemogoča ponovitev represivnih režimov in avtokratsko vladanje demokratično izvoljenih predsednikov ne zdi več tako oddaljena. Ob novi vladi in njenih spornih predlogih naj nam bo širjenje koronavirusa hkrati tudi opomnik, kako hitro se lahko vključijo represivni ukrepi, kot so zapiranje meje in omejevanje gibanja, če se politični voditelji odločijo, da nam preži nevarnost.


Ženski posli

V Združenem kraljestvu si vsaka deseta ženska in dekle ne more privoščiti osnovnih higienskih izdelkov, kot so tamponi in vložki, ki tudi neobdavčeni še vedno niso dostopni brezdomkam ali begunkam. Šele popolnoma brezplačne in javno dostopne menstrualne potrebščine, kot je bilo pred kratkim izglasovano na Škotskem, odpravljajo menstrualno revščino, poleg tega pa vodijo tudi k normalizaciji in destigmatizaciji menstruacije.

Problematičen je tudi dostop do kontracepcije. Zaradi političnih in ekonomskih razlogov kontracepcija ni na voljo vsem ženskam, dodatno pa k politizaciji teme doprinašajo pregrete razprave o prenaseljenosti (preveč nas je) in demografski krizi (premalo nas je). 

Vendar pri menstrualni in kontracepcijski revščini ne gre za štetje ljudi in demografijo. Poleg želje o nadzoru ženskega telesa gre vzrok iskati v ekonomski neenakosti, šibkih sistemih socialne varnostni ter ksenofobnih politikah, ki ločujejo družine na mejah in izključujejo drugačne. 


Migranti, Romi, zaporniki in "ubogi" Madžari

Orban pripravlja Nacionalni posvet – "demokratično orodje", s katerim ustvarja iluzijo širokega ljudskega konsenza. Zdi se, da se s tokratno manipulativno anketo loteva uničiti še zadnji branik demokratičnih standardov v državi: neodvisno sodstvo.

Po tem, ko je v prejšnji rundi dobil navidezen "buy-in" javnosti glede surovega odnosa do beguncev, bo zdaj očitno obračunal z zaporniki in Romi. Vse samo za to, ker je pač dobra prilika, da si skozi sajenje novega sovraštva podredi še sodno vejo oblasti.

Glede 62 romskih otrok, ki so prejeli kompenzacijo zaradi segregacije v šoli, pa tudi zapornikov, ki so dobili tožbe zaradi nemogočih razmer v zaporih, se propagandni materiali sprašujejo, kako je možno, da nekdo, ki ničesar ne dela, lahko dobi denar od države. Ali v državi nemara nepravično sodstvo?

Žal tudi Slovenija svojega mačehovskega odnosa do manjšin prav nič ne skriva, zaupanje v sodstvo pa je skoraj na dnu lestvice OECD. Upamo, da s prihodnjo vlado ne pademo še nižje. 


Kašljate? Če boste upoštevali priporočila WHO, je to dobro za okolje.

Panika, ki se skupaj z novim koronavirusom širi po svetu, je po eni strani dobrodošla medijska zastranitev od pomembnih tem. Pri nas tako poslanci, medtem ko je fokus javnosti na zgaranih infektologinjah in odstopljenem zdravstvenem ministru, ustoličujejo gargamelovsko vlado. Po drugi strani pa ideološki aparat države skuša paniko obvladovati, saj ga skrbi za gospodarstvo.

Na petkovem protestu proti podnebnim spremembam v Bruslju so aktivisti opozorili na diskrepanco med odločno obravnavo koronavirusa kot univerzalne grožnje in hkratno nepripravljenostjo, da bi se podobno odzvali na okoljsko krizo. Mednarodno koordiniran in odgovoren odziv na koronavirus je, tako protestniki, dokaz, da so ukrepi mogoči – in hkrati dokaz, da države po njih posežejo le, ko gre za grožnjo gospodarstvu, ne pa, ko bi (morda na račun gospodarstva) s tem pomagali ljudem.

Ironično pa bolj kot politične zaveze prav fokus na novi koronavirus pomaga okolju – s tem ko, jasno, škodi gospodarstvu.