Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

(Biti ali) ne biti in zmagati

Zdi se, da Hrvati pred prvim krogom predsedniških volitev, ki bo 22. decembra, ne bodo imeli soočenja glavnih kandidatov. Kolinda pravi, da je zasedena s kampanjo, čeprav so ji televizijske hiše datume ponudile že poleti. A obnašanje hrvaške predsednice ni nič novega. Britanci, ki volijo danes, so spremljali debato o klimatskih spremembah brez Johnsona in Faragea, ki ju je Channel 4 nadomestil kar z ledenima skulpturama, ki sta se med oddajo počasi tajali. 

Očitno je, da se mnogi politiki zavedajo, da manj kot rečejo, boljše je. Politični piarovci nam sporočajo: prava moč politikov se ne odraža v minutaži, temveč privilegiju ne-participirati. In to "pravico" ne vstopiti v debato si politiki, še mnogo bolj pogosto kot v predvolilnem in volilnem času (spomnimo se zaprtega štaba SDS), radi vzamejo potem, ko so že izvoljeni. Če si tiho, pač ne moreš govoriti neumnosti, kar pomeni, da jih lažje – delaš.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Zakaj ščitimo zločince?

Premalo razmišljamo o tem, kakšne družbene posledice nosi naše vsakdanje obnašanje. Osvajanje natakarice med delom, na primer. Žvižganje na ulici ali trivializiranje nasilja s "fantje naj bodo fantje." Namig na "provokativno" obleko ob prijavi posilstva ali zatekanje k statistikam lažnih prijav. Definiranje moškosti kot spolno agresivne in ženskosti kot pasivne ter toleriranje spolnega nasilja. 

To "nedolžno" vsakdanje obnašanje vodi do primerov, v katerih spolnega napada obsojen zdravnik ne le ostane na prostosti in obdrži službo, temveč prejme še podporo državnih institucij in sokrajanov. Vodi do statistike, kjer je obsojenih le 18 % ovadenih posiljevalcev.

Raziskave in pričevanja kažejo, da je spolno nasilje bistveno pogostejše, kot pravijo statistike prijav. Travmatična obravnava prijaviteljev in mizogin javni odziv skrbita, da mnoge žrtve ostanejo tiho. Pri naslednji spolno eksplicitni "šali" se tako spomnimo, da je vsakdanji seksizem prvi, ki vodi v storilcem naklonjen sistem.


Kaj skriva Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti?

Peticije so velikokrat edino orodje, ki ga ima civilna družba na razpolago. V Sloveniji imajo lahko peticije pravne posledice, nekatere mora obravnavati Državni zbor – za to obstaja celo posebno delovno telo: Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Ta se je v zadnjih 14 mesecih sestala 12-krat.

Na prvih 11 sejah je komisija obravnavala kup poročil in eno peticijo. Vse so bile "normalne", odprte, kar pomeni, da lahko na Parlametru preberete njihov transkript. 12. seja, ki se je odvila pretekli petek, 6. decembra, pa je bila nekaj posebnega. Na dnevnem redu je bila samo 1 točka, vendar so poslanke in poslanci pod njo uspešno obdelali kar izgleda kot nekaj čez 100 peticij.

Na žalost ne bomo izvedeli, koliko je peticij bilo, niti katere. Seja je bila namreč zaprta, transkript pa zato ne bo objavljen. Vse, kar je, je dokument, s katerim sklicujejo sejo


Francozi spet na ulicah

Pred dobrim letom so Francijo preplavili protesti rumenih jopičev, ki jih je francoski vladi z bolj ali manj brutalnimi prijemi uspelo zadušiti, ti pa so spotoma izgubili tudi kredibilnost in potencial, da bi prerasli v gibanje za širše družbene spremembe. 

A vendar so Francozi spet na ulicah. Da bi izrazili nasprotovanje reformi pokojninskega sistema, se jih je pretekli teden zbralo skoraj milijon. Reforma napoveduje poenotenje sistema upokojevanja, ki je trenutno zelo fragmentiran in kompleksen – sestavlja ga 42 različic, ki glede na delovno mesto predvidevajo specifične pogoje za upokojevanje in višine pokojnin. Delavci v transportu, medicinsko osebje in učitelji so bili na ulicah prvi – njim predlagana reforma jemlje največ, predvsem pa jim viša upokojitveno starost. Francozi se sicer napram drugim državam iz OECD upokojujejo mladi, vendar kaže, da še ena izmed Macronovih ''liberalističnih'' reform ne bo zaživela tako zlahka ... Ja, rezov v socialne politike imamo počasi vsi dovolj!


Okoljsko čistih avtomobilov ni

Promet prispeva četrtino izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji se je količina emisij v 26 letih kar dvakratno povečala. Logično rešitev problema prevelikih izpustov v prometu bi lahko predstavljala električna vozila, a žal so ta (še vedno) problematična z več vidikov.

Le 14 % evropske elektrike je pridobljene iz obnovljivih virov. Povedano drugače: električni avtomobili delujejo na "umazano" elektriko in tako v ozračje izpustijo več CO2 od njihovih dizelskih bratov. Življenjska doba baterij je trenutno še prekratka, da bi zaradi tega lahko govorili o zmanjšanem ogljičnem odtisu.

Poleg tega so električni avtomobili dragi, njihova cena pa v naslednji dekadi ne bo bistveno upadla, ker naj bi se padanje cen litijevih baterij ustavilo. Nakup električnih in hibridnih vozil bo ostal v domeni bogatih, ki že danes s subvencijami kupujejo "eko" vozila in odpustke za svoj življenjski slog.

Le kakovosten sistem javnih prevozov lahko zagotovi do okolja prijaznejši jutri ter vključujočo družbo!