Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Konec varčevanja

Z opaznim okrevanjem gospodarstva v zadnjih letih se je tudi večina ukrepov iz obdobja krize že sprostila, vendar pa še ostaja kakšna anomalija, kot je denimo trenutno veljavni Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom. 

Omenjeni zakon postavlja delavce, ki delajo v podjetjih v večinski lasti občine ali države, v diskriminatoren položaj napram delavcem v podjetjih, ki so v zasebni lasti. Zgolj zaradi narave lastništva podjetja so tako številni delavci in delavke na letni ravni prikrajšani za več kot 400 evrov povračila stroškov prehrane na delu – omenjeni zakon namreč preprečuje uveljavljanje panožnih kolektivnih pogodb. Zaradi neposluha preteklih politik z spremembe zakona je Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami začel z zbiranjem podpisov za sprožitev zakonodajnih postopkov v DZ. 

Za vložitev predloga zakona v DZ je potrebnih je 5000 podpisov. Svojega lahko oddate elektronsko ali pa še do konca tega tedna na stojnicah pred nekaterimi upravnimi enotami!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Gospodarska "javna" služba

 V krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava so pred dnevi začeli zbirati podpise proti zaprtju tamkajšnje poštne poslovalnice. Pošta Slovenije namreč v skladu s svojo strategijo "optimizira" svoje omrežje, kar v laičnem žargonu pomeni predvsem ukinjanje številnih "tržno nezanimivih" poslovalnic. Zapiranje poslovalnic je sicer samo še en kamenček v mozaiku spornih praks vse bolj skomercializirane Pošte Slovenije.

Pošta Slovenije v okviru racionalizacije že več let klesti kvalitete storitev in razgrajuje nekdaj zavidljivo prodajno mrežo. Poleg ukinjanja poslovalnic je priljubljen ukrep tudi varčevanje na delavcih. Na pošti se že dolgo soočajo z manjkom zaposlenih. Tisti, ki vztrajajo, so soočeni s slabimi delovnimi razmerami, ki odvračajo celo tujo delovno silo. Rezultat: fantastični dobički.

Primer Pošte Slovenije kaže na popolno odsotnost vizije javne gospodarske službe, ki jo vse bolj nadomešča kratkovidno pehanje za dobičkom, izkoriščanje delavcev in – bebavi prodajni programi.


Poceni darilo

Presaditev organa je za nekatere lahko zadnje upanje za preživetje. V Sloveniji smo leta 2018 opravili 111 presaditev, po smrti pa so bili organi odvzeti 48 darovalcem.

Na svetovnem vrhu je po številu darovalcev že več kot 25 let Španija, na drugem mestu je Hrvaška, nas pa lanske številke postavljajo na 14. mesto s približno polovico manj darovalci.

Prednost Španije in Hrvaške je t. i. "opt-out" sistem, kjer so vsi ljudje obravnavani kot darovalci, če se pred smrtjo niso opredelili drugače. Takšen sistem bodo spomladi uvedli tudi v Angliji. Pri nas se lahko posameznik opredeli za darovalca, pogosto pa to odločitev zaradi neopredeljenosti sprejmejo svojci, kar je lahko precejšnje breme, sploh, ker lahko presaditev organov poteka le par ur po smrti donatorja. Lani smo imeli 33 % odklonitev, kar je dvakrat toliko kot špansko povprečje.

Na naših čakalnih spiskih je bilo ob začetku leta registriranih več kot 200 bolnikov, zato se tudi ti opredeli glede darovanja organov po svoji smrti!


Če greš na Dunaj, ti ni več treba pustiti trebuha zunaj

Dunaj je po oceni raziskovalcev revije The Economist drugo leto zapored tisto mesto, kjer je najlažje živeti, najbolj "liveable city". Sledi mu avstralski Melbourne, njemu Sydney, japonska Osaka je na četrtem mestu, kanadski Calgary, Vancouver in Toronto na petem, šestem in sedmem (slednjega si Toronto deli s Tokiem), deseterico pa zaključujeta danski København in avstralski Adelaide. 

Trendi so večplastni; mesta izgubljajo točke zaradi okoljskih težav (New Delhi, Kairo, Daka), problemi so ekonomski (Detroit) ali politični (Karakas). Na zadnjem mestu lestvice je sirski Damask. 

Od 140 ocenjevanih mest na lestvici je v zadnjih petih letih življenjske pogoje za prebivalce izboljšala dobra tretjina (56). Med temi izstopa Beograd, eno od le štirih mest, ki se je na lestvici povzpelo za več kot 5 odstotnih točk. Samo v zadnjem letu je srbska prestolnica napredovala za 5 mest (z 82. na 77. mesto).

Ljubljane ni na seznamu, a dejstvo je, da je vedno manj "liveable" in vedno bolj "sellable".


Pro bono gospodinje

Več kot pol Slovencev (55 %) vidi glavno vlogo ženske v skrbi za dom in družino. Smo nad evropskim povprečjem (44 %), daleč nad Skandinavijo (vse pod 15 %), med katoliškima Irsko (52 %) in Hrvaško (60 %). 

Če bi ženske zaposlili za vso neplačano delo, ki ga opravljajo, bi bil to največji sektor svetovnega gospodarstva. Za moške v večini še vedno velja, da v gospodinjstvu "pomagajo", s tem pa se le veča odgovornost, ki jo nosijo ženske. Če ne gospodinjijo, se počutijo krive, kar ima slab vpliv na njihovo zdravje, miselnost, da gre pri hišnih opravilih za "žensko" delo, pa poglablja neenakost tudi na delovnem mestu. Ker doma sočasno nastopajo v več vlogah, jim te predstavljajo več stresa kot služba  –  podatki iz leta 2014 celo kažejo, da so v službi večkrat srečnejše kot doma. 

Čas je, da se od žensk preneha zahtevati pro bono delo drugih in tretjih izmen. Le s spremembo miselnosti, ki jih postavlja za štedilnik, lahko napredujemo k pravičnejši razdelitvi dela.