Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Eko umiranje

Smrt je v večini kultur nedotakljiv dogodek, ki ga spremljajo razni običaji. Čeprav se nas večina ne sprašuje, kako okolju prijazno je umreti, smrt predstavlja resen okoljski problem, ki ga bo v prihodnosti vse bolj pomembno nasloviti. 

Pokopališča spadajo med najbolj toksične površine tako po vplivu na okolje kot po rabi virov. Samo ZDA vsako leto zakopljejo 60 000 ton jekla, 1,6 tone betona in skoraj 19 milijonov litrov strupenih tekočin. Upepelitev, ki velja za bolj eko, v ozračje izpušča trde delce, 50 kg CO2 na kremacijo in strupe, kot je živo srebro.

Okolju prijaznejše opcije, kot so metoda zamrznitve in razbitja z vibracijo, posebna obleka, ki pospeši razkrajanje, ali utekočinjenje v gnojilo, zaenkrat ne prednjačijo. Predvsem pa se z zelenimi pogrebi ne ukvarja država na ravni trajnostnih politik, kar pomeni, da alternative obstajajo zgolj za tiste, ki si jih lahko privoščijo.  

So pa bolj proaktivni na ljubljanskih Žalah, kjer se ogrevajo kar z energijo iz krematorija.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Kje bomo pa jutri spali?

V Ljubljani zadnje čase gradijo veliko stanovanj. V centru rastejo Luwigana, Šumi in Kolizej, v Rožni dolini zidajo vile, v Šiški pa stanovanjske stolpnice. Videti je, da se je trg odzval na potrebo po stanovanjih in ponudba končno dohiteva povpraševanje. Novogradnje naj bi uravnotežile trg in vodile v postopno nižanje cen, ki so v Ljubljani že višje od zadnjega vrha leta 2008. 

A že hiter pregled novih gradbenih projektov pokaže, da zgodba ni tako rožnata. Gradijo predvsem luksuzna stanovanja in tudi najcenejše novogradnje presegajo 3000 evrov na kvadratni meter. Tak odziv trga je logičen, saj zasebni investitorji gradijo tista stanovanja, ki jim prinašajo največji zaslužek. Od tistih, ki domove vidijo kot investicijske priložnosti, pač ne moremo pričakovati, da bodo naslovili nedostopnost "normalnih" stanovanj v Ljubljani. 

Zato se, žal, kljub velikemu številu novogradenj (ali pa ravno zaradi njih) prebivalci Ljubljane še vedno sprašujemo, kje bomo pa jutri spali.


Blišč in beda

San Francisco je mesto, ki se ponaša z daleč največjim številom milijarderjev per capita na svetu. Zasluge za to lahko pripišemo predvsem podjetjem v bližnji Silicijevi dolini, ki jo imajo mnogi za tehnološko središče sveta, med drugimi pa tam domujejo Apple, Facebook in Google. 

A njihovo bogastvo na okoliško prebivalstvo nima ravno blagodejnega učinka. Ekonomska neenakost se namreč povečuje, cene najemnin so neznosne, vse to pa je privedlo do ogromnega števila brezdomcev, visoke stopnje kriminala in drugih težav. Razlogov je verjetno več, prav gotovo pa je eden od njih nizka obdavčenost tehnoloških podjetij v preteklosti. Mesto je lani izglasovalo ukrep, na podlagi katerega bi morale največje korporacije prispevati več, vendar pa ga nasprotniki sedaj izpodbijajo na sodiščih. 

Ne glede na izid bo trenutno situacijo, ki je iz dneva v dan slabša, težko popraviti, iz primera pa se lahko naučimo, da nenehna rast podjetij za vsako ceno še ne prinaša družbene blaginje. 


Pasji dnevi

Zabeležili smo najbolj vroč junij doslej, znanstveniki pa še enkrat več potrjujejo povezavo med globalnim segrevanjem (in visoko ravnjo CO2) ter vročinskimi vali (ali pa ekstremno nizkimi temperaturami).

Še posebej skrb vzbujajoči so podatki, da se od leta 2011 najhitreje povečujejo ravni ogljikovega dioksida iz energetike. V ekstremnih vremenskih razmerah torej porabimo več energije za ogrevanje in hlajenje ter tako nadaljujemo začarani krog segrevanja ozračja. 

Kaj lahko naredimo? Se v službo vozimo s kolesom ali javnim prevozom, namesto, da doma prižigamo klimo, gremo v gozd; še bolj pomembno pa je, da razkrivamo glavne krivce za podnebne spremembe in zahtevamo njihovo odgovornost. Eden takšnih primerov je ameriška vojska, ki po podatkih nedavno objavljenega poročila velja za največjega posameznega onesnaževalca na svetu.  Vojna industrija bo z izpuščanjem ogromnih količin toplogrednih plinov poleg mnogih neposrednih žrtev dolgoročno nakopičila še nešteto posrednih. 


S terorizmom proti ''terorizmu''

Po poročanju zahodnih medijev naj bi Kitajska v duhu nadzorovanja in rangiranja svojih prebivalcev zdaj pod drobnogled vzela še turiste, ki potujejo v Xinjiang – provinco, v kateri prebiva največ etničnih manjšin in kjer kitajska vlada že nekaj let izvaja brutalen nadzor nad Ujguri, tamkajšnjo muslimansko populacijo. Z namenom ''boja proti terorizmu'' in ''preprečevanja verskega ekstremizma'' Kitajska nadzira manjšine ter celo zapira Ujgure v prevzgojne tabore.

Odziv Združenih narodov, organizacije, ki ima mandat, da Kitajski pri kršitvah človekovih pravic stopi na prste, je zelo mlačen. Nekatere članice zveze opozarjajo, da so v Xinjiang zgolj napotili odposlanca, a to ni izvedenec za človekove pravice, kot bi pričakovali, temveč strokovnjak za boj proti terorizmu. 

Trenutna kitajska praksa je prav gotovo tudi podaljšek zahodnjaških konceptov islamofobije in vojne proti terorizmu. Spomnimo, da so še nedavno Ujgure na pobudo Kitajske v svoje tabore zapirali tudi Američani.