Agrument

V javnosti so že nekaj časa prisotna ugibanja o Facebookovi kriptovaluti, sedaj pa vse kaže, da bo do te tudi dejansko prišlo, saj naj bi podjetje 18. junija razkrilo podrobnosti o kovancu, ki so ga poimenovali Libra, in obrazložilo osnove njegovega delovanja. 

Dosedanje informacije kažejo, da naj bi bila Libra stabilni kriptokovanec, vezan na klasične valute, kar bo zmanjšalo tveganje za nestanovitnost cene, kriptovaluto pa bo mogoče brez provizije prenašati med Facebookovimi aplikacijami, kot sta Messenger in WhatsApp. Libra naj bi med drugim pomagala "državam v razvoju", kjer so valute manj stabilne, delavcem migrantom omogočala brezplačna nakazila družinam, velik vpliv naj bi imela tudi na Facebookov oglaševalski ekosistem.

A projekt odpira tudi mnoga vprašanja, ki se dotikajo predvsem varovanja zasebnosti. Za delovanje na trgu s kriptovalutami mora posameznik namreč predložiti podrobne osebne podatke, GDPR pa pri finančnih transakcijah dovoljuje njihovo kar desetletno hrambo. 

V Zahodni Sahari, državi, ki je s strani Maroka okupirana že od leta 1975, se nahaja najdaljši vojaški zid, ki razmejuje okupirano ozemlje od osvobojenega puščavskega območja RASD pod nadzorom fronte Polisario. Zid že več kot 40 let nezakonito razmejuje ozemlje in družine, svet pa v svoji nemoči in/ali zasledovanju ekonomskih interesov bolj kot ne gleda stran.

Zadnja v kopici političnih zmot je nedavni podpis ribiškega sporazuma med Evropsko unijo in Marokom, ki vključuje tudi Zahodno Saharo, najbogatejšo ribolovno vodo na svetu, in to navkljub razsodbi Sodišča EU. EU je dogovor prilagodila tako, da vključuje posvetovanje z lokalnim prebivalstvom, čeprav ni jasno, o čem in s kom naj bi se posvetovali.

Nelegalno trgovanje z zahodnosaharskim bogastvom pa se ne konča le pri ribah. Maroko v EU izvaža celo puščavski pesek, z njim pa je prekrita marsikatera kanarska plaža. Jugoslavija je leta 1984 priznala Zahodno Saharo, Slovenija pa v svoji maniri raje tišči glavo v pesek.

V preteklih tednih se je na relaciji SD – Noriško kraljestvo veliko dogajalo. Brglez je šele po neposrednem napadu nanj pet pred dvanajsto odpovedal udeležbo na soočenju Nova24TV, medtem pa je "neodvisna komisija" pod okriljem Ministrstva za kulturo, ki ga vodi stranka SD, več kot dvajset tisoč evrov namenila temu istemu mediju. 

Bivši predsednik SD Igor Lukšič se redno pojavlja kot komentator pri Požarju in Pertinaču, še malo bolj bivši predsednik SD in žal še ne bivši predsednik države pa se je ta teden po udeležbi na proslavi v Kočevskem Rogu razpričal kar na Novi.

V nastopu, v katerem deluje rahlo odsoten, se je naprej zavzel "za resnico",  potem pa to konkretiziral s podporo Možinovim Pričevalcem ter Študijskemu centru za narodno spravo, ki ga še vedno vodi dr. Andreja Valič Zver, žena evropskega poslanca SDS. 

Ne preseneča, da se tudi na medijih pozna sodelovanje dveh najstarejših parlamentarnih strank, ki sta si že pred desetletji "pravično" razdelili Slovenijo.

Prihaja poletje, po družbenih omrežjih samooklicanih kozmetičnih strokovnjakov pa se že širijo najnovejši trendi. Letošnji je DIY sončna krema. 

Danes smo bolj kot kadarkoli prej obsedeni s tem, da mora biti vse naravno, bio, eko, vegansko … Tako manjši proizvajalci kot veliki trgovski konglomerati opažajo, da z oznako “naravno” lahko postavljajo višje cene in zadovoljijo trendom sledeče potrošnike. Otroci se ponovno rojevajo doma, naravno si "čistimo" jetra, ne zaupamo "strupenim cepivom" in zaradi vse večje skepse do znanosti vse gensko spremenjene organizme označujemo kot slabe.

Če so domače zelenjavne maske za obraz zabavne, pa je lahko domača sončna krema zelo nevarna za kožo, saj ne vsebuje pomembnih ("nenaravnih") sestavin, ki dejansko ščitijo pred škodljivimi UV žarki. Z razvojem znanosti, ki ni (nujno) podvržena kapitalizmu, tako lahko več pridobimo, četudi niso vse sestavine naših krem zrasle na domačih vrtovih.

Poglejte skozi okno, kaj vidite? Če ste obdani z drevesi in zelenjem, ste del privilegirane manjšine. Ljudje smo v zadnjih desetletjih popolnoma zabetonirali svoje okolje, kakopak vse v imenu gospodarske rasti in razvoja. Zemlja bo kmalu postala sivi planet.

Človek vsako sekundo z betonom kroti naravo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja smo proizvedli 8 milijard ton plastike. Enako maso betona pa človeštvo proizvede v le dveh letih. 

Beton med drugim pospešuje podnebne spremembe, saj odlično zadržuje toploto in tako segreva ozračje. Pri proizvodnji betona v okolje izpustimo ogromne količine ogljikovega dioksida, da o veliki porabi vode ne izgubljamo besed.

Betoniranje ne uničuje zgolj narave, pač pa škodi tudi družbi, saj prek korupcije v gradbeništvu na letni ravni izpuhtijo milijoni javnih sredstev, kar spodkopava pravičen družbeni razvoj. Primer Odebrecht je zgolj vrh ledene gore.