Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Abecedarij svobode govora: Vrhovno sodišče ZDA

Ameriško vrhovno sodišče lepo ilustrira ideološke bitke na področju svobode govora. Če sodnike ločimo glede na to, ali so jih imenovali republikanci ali demokrati, lahko pri obojih opazimo zmanjševanje podpore svobodi govora. A pri "demokratskih" sodnikih je v zadnjih desetletjih to enakomerno, pri "republikanskih" pa je podpora liberalnemu govoru strmo padla, to pa ne velja za konzervativni govor, ki se mu je v trenutnem mandatu glede na zadnjega celo povišala.

Pod vodstvom Warrena (1953–69) je bil med primeri, ki so se sklicevali na prvi amandma, delež takih, ki so branili konzervativni govor, le 8 %, pod Burgerjem (1969–86) 22 %, pod Rehnquistom (1986–2005) 42 %, danes pod Robertsom pa že 65 %. Sodišče zdaj prisluhne več konzervativnim primerom kot liberalnim, bolj verjetno pa je tudi, da odloči v njihov prid (69 % vs. 21 % uspešnost, pod Warrenom npr. 80 % vs. 82 %). Od leta 2005 je verjetnost uspeha na vrhovnem sodišču pri primerih konzervativnega govora celo spet v porastu.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Kobilice se vračajo

V sredini februarja so hudo krizo v Vzhodni Afriki povzročili požrešni roji kobilic. V Keniji so milijarde kobilic v enem dnevu pojedle toliko hrane kot vsi prebivalci skupaj, lakoto pa je občutilo 13 milijonov ljudi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je regijo prizadela največja invazija kobilic v zadnjih 70 letih, a najhujše žal šele prihaja.

V Etiopiji in Somaliji je prizadetih več kot 84 % kmetijskih površin, ogrožen je celoletni pridelek. V Ugandi so nad kobilice poslali vojsko, ki se proti sovražniku bori s pesticidi, vendar žal dokaj neuspešno, v državah Vzhodne Afrike pa že primanjkuje pesticidov, kar omogoča nemoten razrast sestradanih kobilic.

Generacije kobilic rastejo eksponentno, zato naj bi bila zdajšnja, ki bo odrasla ravno v času sejalne sezone, kar 20 krat večja od prejšnje, ki se je premikala v rojih velikih kakor mesta. Po poročilu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo bodo najbolj prizadeti Jemen, Iran ter Vzhodna Afrika – države, kjer je lakota že zdaj velik problem.


Kaj ste pa danes že naredili?

Kdaj, če ne sedaj, boste prebrali vse knjige, s katerimi že tako dolgo odlašate? Ste že pričeli z učenjem novega jezika? Sedaj je vendarle pravi čas, da postanemo fit in "pripravimo telesa na poletje", ko bo vsega tega konec in se bomo vrnili na stare tirnice. Pa se bomo res? 

Kamor koli se obrnemo, nam internet sporoča, da moramo biti sedaj še posebej produktivni ter ponuja kopico (boljših in slabših) predlogov. Vendar pa korona prinaša predvsem negotovosti in strahove. Produktivnost že v optimalnih okoliščinah pogosto povzroča veliko stresa, v času pandemije pa je ta že tako ali tako na višku. Visoka pričakovanja narekujejo le še več stresa, hkrati pa ustvarjajo iluzijo, da se bomo vrnili v enake vsakdane, kot smo jih poznali mesec dni nazaj.

Le brez slabe vesti, če niste spekli kruha z drožmi in ste raje pogledali vse epizode nove ameriške tigraste klasike. Produktivnost lahko tudi preložimo na čase po pandemiji, ki bodo najverjetneje zahtevali velik (političen) boj in angažma.


"Misli globalno, deluj lokalno!"

Trenutna kriza je zaenkrat že pokazala, da nevlaganje v javno zdravstvo, neobstoj stanovanjske politike in vladni ukrepi lahko narod ubijejo prej kot pa COVID-19.

Evropejci pa lahko potencialno pademo tudi zaradi pomanjkanja vitaminov, saj zaradi preventivnih ukrepov ni nikogar, da bi pobiral evropsko zelenjavo in sadje. Čeprav se kmetje srečujejo z izzivi, kot so suša, veter, zajedavci in poplave, in jih obvladujejo, pa je letošnja novost, da lahko pridelki propadejo, ker jih ne bodo mogli obirati vzhodnoevropski sezonski delavci.

Lačni ne bomo, dokler imamo pašto in paradižnikovo omako, zahvaljujoč našim junakinjam/talkam, prodajalkam. Če pa tudi tega zmanjka, ali bomo končno pomislili, da bi lahko pridelovali in jedli lokalno? Ali po možnosti kaj pridelali sami? Trenutna kriza, pa tudi že kaka prejšnja, je pokazala tudi, da smo lahko solidarni in da lahko upamo na boljši jutri za vse.


Vlada ugasnila še knjige in filme

Kulturno ministrstvo je Javno agencijo za knjigo RS in Slovenski filmski center pozvalo, da zamrzneta vso produkcijo: da ne sprejemata novih obveznosti in zadržita razpise. Bojijo se, da bodo ostali tudi brez tistih sredstev, ki so jim bila že dodeljena z odločbami, niso pa še podpisali pogodb.

Poteza se zdi skladna s prepričanjem novega svetovalca na ministrstvu, Mitje Iršiča, ki trdi da lahko "umetnost uspeva na trgu". Bizarno je, da se v času, ko helikopterske milijarde letijo na vse strani, varčuje na že tako ogroženi skupini. Ko celo najbolj zagrizeni dvorni hayekovci sprejemajo (sicer diskriminatorne) keynesianske ukrepe, ko se je tudi najbolj trdim neoliberalnim glavam posvetilo, da prosti trg ni nekaj, kar lahko zares obstaja, in ko država subvencionira podjetja z milijonskimi dobički, na trg naganjajo umetnike.

Čeprav se vlada za izrazoslovjem ves čas trudi ustvariti vtis, da smo v vojni, je ta v resnici kulturna. Cilj je jasen: utišati vse, ki si jih drznejo kritizirati.