Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kje bomo pa jutri spali?

V Ljubljani zadnje čase gradijo veliko stanovanj. V centru rastejo Luwigana, Šumi in Kolizej, v Rožni dolini zidajo vile, v Šiški pa stanovanjske stolpnice. Videti je, da se je trg odzval na potrebo po stanovanjih in ponudba končno dohiteva povpraševanje. Novogradnje naj bi uravnotežile trg in vodile v postopno nižanje cen, ki so v Ljubljani že višje od zadnjega vrha leta 2008. 

A že hiter pregled novih gradbenih projektov pokaže, da zgodba ni tako rožnata. Gradijo predvsem luksuzna stanovanja in tudi najcenejše novogradnje presegajo 3000 evrov na kvadratni meter. Tak odziv trga je logičen, saj zasebni investitorji gradijo tista stanovanja, ki jim prinašajo največji zaslužek. Od tistih, ki domove vidijo kot investicijske priložnosti, pač ne moremo pričakovati, da bodo naslovili nedostopnost "normalnih" stanovanj v Ljubljani. 

Zato se, žal, kljub velikemu številu novogradenj (ali pa ravno zaradi njih) prebivalci Ljubljane še vedno sprašujemo, kje bomo pa jutri spali.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Blišč in beda

San Francisco je mesto, ki se ponaša z daleč največjim številom milijarderjev per capita na svetu. Zasluge za to lahko pripišemo predvsem podjetjem v bližnji Silicijevi dolini, ki jo imajo mnogi za tehnološko središče sveta, med drugimi pa tam domujejo Apple, Facebook in Google. 

A njihovo bogastvo na okoliško prebivalstvo nima ravno blagodejnega učinka. Ekonomska neenakost se namreč povečuje, cene najemnin so neznosne, vse to pa je privedlo do ogromnega števila brezdomcev, visoke stopnje kriminala in drugih težav. Razlogov je verjetno več, prav gotovo pa je eden od njih nizka obdavčenost tehnoloških podjetij v preteklosti. Mesto je lani izglasovalo ukrep, na podlagi katerega bi morale največje korporacije prispevati več, vendar pa ga nasprotniki sedaj izpodbijajo na sodiščih. 

Ne glede na izid bo trenutno situacijo, ki je iz dneva v dan slabša, težko popraviti, iz primera pa se lahko naučimo, da nenehna rast podjetij za vsako ceno še ne prinaša družbene blaginje. 


Pasji dnevi

Zabeležili smo najbolj vroč junij doslej, znanstveniki pa še enkrat več potrjujejo povezavo med globalnim segrevanjem (in visoko ravnjo CO2) ter vročinskimi vali (ali pa ekstremno nizkimi temperaturami).

Še posebej skrb vzbujajoči so podatki, da se od leta 2011 najhitreje povečujejo ravni ogljikovega dioksida iz energetike. V ekstremnih vremenskih razmerah torej porabimo več energije za ogrevanje in hlajenje ter tako nadaljujemo začarani krog segrevanja ozračja. 

Kaj lahko naredimo? Se v službo vozimo s kolesom ali javnim prevozom, namesto, da doma prižigamo klimo, gremo v gozd; še bolj pomembno pa je, da razkrivamo glavne krivce za podnebne spremembe in zahtevamo njihovo odgovornost. Eden takšnih primerov je ameriška vojska, ki po podatkih nedavno objavljenega poročila velja za največjega posameznega onesnaževalca na svetu.  Vojna industrija bo z izpuščanjem ogromnih količin toplogrednih plinov poleg mnogih neposrednih žrtev dolgoročno nakopičila še nešteto posrednih. 


S terorizmom proti ''terorizmu''

Po poročanju zahodnih medijev naj bi Kitajska v duhu nadzorovanja in rangiranja svojih prebivalcev zdaj pod drobnogled vzela še turiste, ki potujejo v Xinjiang – provinco, v kateri prebiva največ etničnih manjšin in kjer kitajska vlada že nekaj let izvaja brutalen nadzor nad Ujguri, tamkajšnjo muslimansko populacijo. Z namenom ''boja proti terorizmu'' in ''preprečevanja verskega ekstremizma'' Kitajska nadzira manjšine ter celo zapira Ujgure v prevzgojne tabore.

Odziv Združenih narodov, organizacije, ki ima mandat, da Kitajski pri kršitvah človekovih pravic stopi na prste, je zelo mlačen. Nekatere članice zveze opozarjajo, da so v Xinjiang zgolj napotili odposlanca, a to ni izvedenec za človekove pravice, kot bi pričakovali, temveč strokovnjak za boj proti terorizmu. 

Trenutna kitajska praksa je prav gotovo tudi podaljšek zahodnjaških konceptov islamofobije in vojne proti terorizmu. Spomnimo, da so še nedavno Ujgure na pobudo Kitajske v svoje tabore zapirali tudi Američani.


Kuhinja prihodnosti?

Medtem, ko se v Sloveniji šele dobro navajamo na spletno naročanje in hitro dostavo hrane, so v tujini podjetja kot sta Deliveroo in Uber Eats že dobro uveljavljena. Tako imenovane “cloud kitchens”, ki izpodrivajo manjše, lokalne in neodvisne restavracije, vzbujajo vse večjo skrb.

Kuhinja v oblaku je kuhinja v souporabi z drugimi ponudniki, narejena za čim hitrejšo pripravo hrane. V praksi gre največkrat za male in vroče kontejnerje, kjer delavci v slabih pogojih za minimalne plače pripravljajo naše obroke. Da gre za vse večji trend, kažejo tudi investicije korporacij kot je Amazon.

Dostava hrane tako postaja vse cenejša, tehnološki napredek (npr. dostava z droni) pa bo dostavljeno hrano še pocenil. Za naše hitre in poceni obroke itak spet nastradajo prav delavci brez socialne varnosti, podobno kot smo tega že vajeni pri Uber voznikih. Če drugega ne, pa je hrana tudi pomembna socialna točka, zato se naslednjič raje podružimo ob dobro (pripravljeni) hrani!