Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kultura karantene

Karantena je edinstvena situacija, ki je človeštvo ni ravno vajeno. Je idealna priložnost za opazovanje družbenih sprememb, ki se izražajo na različne načine.

S fizičnim distanciranjem smo ustavili dotok dnevne doze prireditev in kulturnega udejstvovanja. Ljudje so zadevo vzeli v svoje roke; tako smo lahko preko posnetkov opazovali glasbeno povezovanje balkonskih pevcev, ki so ohranjali tistega nekaj nujno potrebnega optimizma. 

V Berlinu, kjer je močna kultura nočnega življenja povsem zastala, klubi preko portala United We Stream svojo glasbo ponujajo poslušalcem, ki prostovoljno donirajo ob ogledu. Po celem svetu se pojavlja vedno več koncertov in prenosov glasbe v živo, ki so hkrati tudi redka možnost za promocijo in zaslužek glasbenikov. Enakega pristopa se poslužujejo tudi ustanove, ki izvajajo klasično glasbo.

Tudi doma se kulturna produkcija ni ustavila, časi pa nekaterim služijo celo kot navdih. Fizično distanciranje naj ne postane tudi socialno in kulturno distanciranje! 


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Kdo se boji slovenske vojske?

Ne glede na izdajo volivk in volivcev vladnim strankam ne moremo očitati, da pandemije niso vzeli resno. Trudijo se onkraj svojih zmožnosti in, čeprav je to na nek način prisrčno, je treba od vlade (katere koli že) zahtevati več. Kljub všečnim populističnim potezam in "temeljnemu dohodku", ki je univerzalen točno toliko, kot je univerzalno espejevstvo, je zaskrbljujoče opazovati, kako vlada izgublja tla pod nogami in – nezmožna voditi državo s sredstvi, ki so ji na razpolago, išče pravne nasvete celo na Twittterju.

Pustimo ob strani dejstvo, da predsednik vlade očitno ne ve, kaj je zapisano v "megazakonu" (ali preprosto laže), ko novinarjem govori, da policisti nimajo nobenih pooblastil za vstop v tuja stanovanja (čeprav prvi odstavek 103. člena zakona vloženega v DZ trdi drugače). 

Edina vladna stranka, ki ji v tej poplavi sprenevedanja lahko zaupamo, je očitno NSi, katere prvak pravi, da ne bo dovolil, da se bojimo vojske. Prav ima, bati se moramo njega in njegove hinavske vlade.


Kriminalizacija stanovanjskega problema

V nedeljo je vlada na dopisni seji sprejela odlok, s katerim je omejila gibanje znotraj kraja bodisi začasnega bodisi stalnega prebivališča. Tako kot od državljanov zahtevamo samoizolacijo in odgovorno delovanje, od oblasti pričakujemo življenjske ter realne ukrepe. Namesto tega se je vlada odločila, da kriminalizira vse, ki zaradi anarhije in izkoriščanja na trgu nepremičnin nimajo urejenega začasnega prebivališča. 

Civilna družba že nekaj časa opozarja na probleme z najemanjem “na črno” in zahteva ukrepe, kot so povečanje nadzora ter davek na nepremičnine. A dejstvo je, da dosedanje vlade niso bile pripravljene poseči v “pravice” kapitala, kar je pripeljalo do tega, da je veliko najemojemalcev prisiljenih najemati brez pogodbe in brez prijave na upravni enoti.

Kot da stres zaradi bolezni ter ekonomske situacije ni dovolj velik, je zdaj Vlada RS veliko najšibkejših posameznikov postavila v situacijo, kjer so v prekršku in v strahu vsakič, ko zapustijo svoje stanovanje. 


Abecedarij svobode govora: liberalni pogled

Govor je nedolžen, cenzura pa nedopustna, so trdili liberalci v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, ko so še stali za vsebinami, ki so se sklicevale na svobodo govora. S tem pa so odprli vrata tudi drugim vsebinam, ki so terjale enako obravnavo: anti-znanstvenemu diskurzu, sovražnemu govoru, zborovanjem neonacistov ipd. Posledično so liberalci absolutistično zavezo svobodi govora zamenjali za verzijo te pravice, ki se samo-omejuje glede na škodo, ki jo lahko povzroči. Vzemimo primer pornografije; včasih je boj za pravico do distribuiranja eksplicitnih vsebin pomenil zoperstavljanje cenzuri, danes pa pornografijo številni vidijo kot napad na pravice žensk. 

Mnogi menijo, da svoboda govora vzdržuje status quo ali celo povečuje nepravičnosti. Zdi se, da je ščit, ki je v 20. stoletju branil radikalce, umetnike, aktiviste, socialiste, pacifiste, izključene in marginalizirane, postal meč za avtoritarce, rasiste, šoviniste, nacije, kukluxklanovce in korporacije, ki kupujejo volitve.


Britney Spears za prerazporeditev bogastva

Če je niste imeli radi leta 2007, potem si je danes ne zaslužite. Ali pač. Britney Spears se je pridružila klicem, da naj odzivi na pandemijo prispevajo k vzpostavljanju pravičnejše družbe. V tem ranljivem obdobju, ko represivne vlade v duhu izrednega stanja vzpostavljajo drakonske zakone, ko so revni in marginalizirani najbolj na udaru pandemije, ko se bogati samoizolirajo v vilah, ljudem postaja jasno, da so hrbtenica družbe pripadniki slabo plačanega razreda. Ti zdaj čistijo ulice, polnijo trgovine s hrano, prinašajo ventilatorje in skrbijo za obolele. Za pogum se jim vneto ploska, a kar bi zares potrebovali, so boljše plače in večje pravice.  

Medtem ko večina svetovnih zvezdnikov iz zavetja svojih jacuzzijev poje vzpodbudne pesmice, se je Britney Spears potegnila iz naftalina in pozvala k prerazporeditvi bogastva in štrajku. Sicer bo zdaj znova postala bolj meme (Comrade Britney) kot pa vplivna politična aktivistka, a njena poteza glede na njeno popularnost vseeno nekaj šteje.