V spomin na mrtve pomagaj živim!

Slika: summa / pixabay

Danes je dan prometnega kolapsa okoli pokopališč, dan mrzličnega urejanja grobov, kupovanja cvetja, tekmovanja s sosedi, sorodniki in sokrajani: na katerem grobu so največje ikebane, kdo je prinesel najbolj glumazen šopek krizantem, kje gori največja množica plastičnih sveč? 

Je eden tistih redkih dni, ko smo vsi doma, a hkrati eden redkih takih, ko bi bili vsi raje po vsakodnevnih obveznostih. Vreme je otožno jesensko, trgovski centri so zaprti, dan, tako se pač spodobi, preživljamo v družinskem krogu. Nejevoljne najstnike vlačimo po grobovih pradedkov, ki jih niso nikoli poznali, sprejemamo obiske daljnih sorodnikov, ki vsako leto romajo na naša lokalna pokopališča, in zapravljamo podarjen čas, ki bi ga lahko namenili živim – niti ne za mrtve, pač pa za uprizarjanje naše ljubezni do njih.

Naj bo spoštljiv spomin na izgubljene ljubljene raje kot prispevek k ekološko-prometni katastrofi poblagovljenja čustev vsakdanja intimna motivacija za ljubeč odnos do tistih, ki so tu.