Nazaj v pisarne – ali pač?!

9. junij 2021

Slika je razdeljena na 4 enake dele. Na prvi četrtini je fotografija učencev v razredu, na drugi fotografija polnega gledališča, na tretji pa skupina ljudi v parku. Vse tri imajo na sredini črn X, zgoraj pa na vsaki sliki z rdečim piše EPIDEMIJA. Na zadnji četrtini je fotografija ljudi med delom v pisarni, čez sliko na sredini je zelena kljukica, nad sliko pa v zeleni piše EKONOMIJA.

Po dolgem letu, ki ga je velik del sveta preživel na Zoomu, se bodo celo največji poraženci pandemije, kot smo recimo mi, le vrnili v običajen ritem.

Delo od doma je delavce izčrpalo na doslej nepoznane načine in jih postavilo pred nove izzive. Podatki pa kažejo, da obet fizične vrnitve na delovno mesto skoraj vsem vzbuja tesnobo – ne le zaradi tveganja za okužbo ter sitnostim s testiranjem in maskami, pač pa zlasti zaradi zmanjšanja fleksibilnosti, zgubljanja časa s prevozom in skrbi za otroke.

Fleksibilno, hibridno delo bo vsaj v nekaterih sektorjih ostalo in se razvijalo tudi po covidu, a tipičen pisarniški job ostaja enak: je hierarhično organiziran, rigidno strukturiran in (pre)slabo plačan.

Pisarne pa niso polne zato, ker v nasprotnem primeru delo ne bi bilo opravljeno, pač pa zato, ker se nikoli niso izpraznile: konec decembra 2019 je v Sloveniji vsaj občasno od doma delalo skoraj 18 % delovno aktivnih – decembra lani pa dobrih 22 %. Vsi ostali so bili izpostavljeni virusu.