Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Samozaposleni, vlada vas ima za norca!

Vlada je po priporočilih civilne družbe in opozicije z ukrepi vendarle naslovila tudi samozaposlene, a na bizarno nepravičen način. Ravno politična stran, ki ima polna usta "izkušenj iz gospodarstva",  je pokazala, da gospodarstva že dolgo ni videla od blizu.

Do podpore bodo upravičeni samo tisti, ki bodo dokazali, da jim je promet v marcu glede na februar upadel za 25 %, v aprilu in maju pa za 50 %. Očitno izhajajo iz napačne predpostavke, da samozaposleni prejemajo enako "plačo" vsak mesec. V praksi ti pogosto več mesecev delajo na nekem projektu, plačilo pa prejmejo v enem znesku. Prav tako račun, ki ga izstavijo, ni nujno dobiček, saj so morda del porabili za material ...

V izogib negotovosti ter računovodskim akrobacijam, v katere je vlada s tem pahnila številne samozaposlene, bi se bilo bolj smiselno zgledovati po praksah iz tujine. V Berlinu so, kljub pregovorno slabi nemški birokraciji, svojo pomoč za samozaposlene že učinkovito razdelili prejšni teden – kar iz helikopterja.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Abecedarij svobode govora: človekova pravica

Svoboda govora je univerzalna človekova pravica, kar pomeni, da je zapisana tudi v zakone tistih držav, ki je nimajo namena spoštovati. Da države, ki cenzurirajo svobodno izražanje mnenja, označujemo za neliberalne, kaže, kako je svoboda govora prepletena z identiteto liberalne demokracije.

Vendar celo v demokraciji svoboda izražanja ne pomeni, da bodo mnenja lahko vsi enako glasno (ali sploh) tudi izrazili. Govor napadalca preglasi strah ženske, ki jo je spolno nadlegoval, grožnje delodajalca utišajo pozive delavcev k stavki in politika odstavi strokovnjakinjo, če ji njene besede niso pogodu. 

Lahko pa velja tudi nasprotno. Čeprav imajo tudi provokatorji in bedaki, izvzemši nejasno in relativno prepoved sovražnega govora, pravico do svobode govora, to še ne pomeni, da jih moramo poslušati. Pravzaprav je nujno, da mediji takim sporočilom ne nastavljajo mikrofona, mi pa tiste, ki ga, bojkotirajmo. Samo zato, ker si glasen, še ne pomeni, da moraš biti tudi slišan.


#Ostanidoma in pometaj pred svojim pragom

Dobrodošli na rob Ljubljane, v blokovsko naselje med parkirišči in športnimi objekti. Na 60 kvadratih živi 7 ljudi: upokojena starša, najstniška hči in odrasel sin, njegova žena in otroka. Ne le to stanovanje, cel blok poka po šivih. K sreči pa je naselje polno klopc, igrišč in drugih površin, ki delujejo kot skupnostne dnevne sobe. A te dni sta smeh, ki se sicer razlega od zunaj, zamenjala jok in kričanje skozi stene. V Sloveniji na kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci, v MOL 1065, v Štepanjskem naselju pa več kot 11 000.

Veliko ljudi ima v službi tesne stike z drugimi, nima časa za peko kruha in denarja za dostavo gajbice, nima vrta ali prostornega stanovanja. Preden se dokončno prelevimo v ošabne viteze sploščene krivulje, ko se na družbenih omrežjih zgražamo, ko vidimo, kako ti posamezniki popoldne pred blokom igrajo košarko, priznajmo, da imperativ zaščite ranljivih, ki smo ga voljno vzeli nase, predpostavlja naš privilegij. #Ostanidoma je lahko tudi buržujski kavč egotrip. 


Aktivizem ne more na čakanje

V kakšni situaciji so se med ostrenjem vladnih ukrepov znašli tisti, ki jih bolj od korone ogroža #ostanidoma? Za mnoge pripadnike LGBT+ skupnosti, katerih družinski člani ne sprejemajo njihove spolne usmerjenosti in identitete ali jih celo odkrito zavračajo, ostati doma pomeni izpostaviti se povečanemu tveganju za diskriminacijo ali nasilje in s tem poslabšanje (mentalnega) zdravja. 

Več kot polovica evropskih LGBT+ mladih je doma že doživela neko obliko diskriminacije. 7 % nasilnih incidentov nad LGBT+ osebami se je zgodilo s strani družinskega člana. Z ukrepi, ki zapovedujejo bivanje na enem od prijavljenih naslovov in obenem mečejo študente na cesto, se zdaj ti mladi vračajo domov v okolje, kjer pogosto niso dobrodošli.

Z odpovedmi junijskih prajdov kot zgoščenih aktivističnih dogajanj in opozorili, da bodo LGBT+ osebe zaradi koronavirusa bolj prizadete, je tako ključnega pomena, da se boj za pravice marginaliziranih skupin nadaljuje tudi medtem, ko je vse ostalo “na čakanju”.


Kultura karantene

Karantena je edinstvena situacija, ki je človeštvo ni ravno vajeno. Je idealna priložnost za opazovanje družbenih sprememb, ki se izražajo na različne načine.

S fizičnim distanciranjem smo ustavili dotok dnevne doze prireditev in kulturnega udejstvovanja. Ljudje so zadevo vzeli v svoje roke; tako smo lahko preko posnetkov opazovali glasbeno povezovanje balkonskih pevcev, ki so ohranjali tistega nekaj nujno potrebnega optimizma. 

V Berlinu, kjer je močna kultura nočnega življenja povsem zastala, klubi preko portala United We Stream svojo glasbo ponujajo poslušalcem, ki prostovoljno donirajo ob ogledu. Po celem svetu se pojavlja vedno več koncertov in prenosov glasbe v živo, ki so hkrati tudi redka možnost za promocijo in zaslužek glasbenikov. Enakega pristopa se poslužujejo tudi ustanove, ki izvajajo klasično glasbo.

Tudi doma se kulturna produkcija ni ustavila, časi pa nekaterim služijo celo kot navdih. Fizično distanciranje naj ne postane tudi socialno in kulturno distanciranje!