Agrument

Izšlo je poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe, IPCC, katerega sporočilo je po besedah organizacije Greenpeace jasno: Nismo pripravljeni na to, kar prihaja.

Ekstremni vremenski pogoji že presegajo zmožnosti rastlinskega in živalskega sveta ter povzročajo množično izumiranje. Posledice podnebnih sprememb se po svetu dogajajo istočasno, zato njihove učinke še težje blažimo. Milijoni ljudi imajo težave pri dostopu do čiste pitne vode in hrane. Napredek, ki ga dosegamo, je pomanjkljiv in vodi do vse večjih vrzeli med našimi dejanji in odzivom, ki bi bil dejansko ustrezen za soočanje z vse večjimi tveganji.

Sporočilo za javnost ob objavi poročila sicer prinaša žarek upanja, a situacije ne olepšava: "Znanstveni dokazi so enotni: podnebne spremembe predstavljajo tveganje človeški dobrobiti in zdravju planeta. S kakršnim koli dodatnim prelaganjem ukrepanja na globalni ravni bomo zamudili kratek in hitro umikajoč se trenutek, v katerem si še lahko zagotovimo varno prihodnost."

Včeraj sta T. Fajon in A. Bratušek gostovali v predvolilni oddaji na Nova24TV. Medijski projekt SDS preko madžarskih investicij financira stranko in skrbi za redno dozo sovraštva in šikaniranja. Bolj kot servirana vprašanja Toninu in ostalim nam je v oči padla sodobna vizualna podoba, ki jo verjetno plačujemo z javnim denarjem, prekanaliziranim v zadnjih dveh letih. Vse skupaj je od daleč skoraj videti kot resna televizija. 

Je pa vlada poskrbela za propagando tudi onkraj strankarskih trobil. Meseci kadrovanj na RTV in discipliniranja novinarjev preko dopisov UKOM-a in poniževanj na Twitterju so dosegli svoj učinek. V zadnjem tednu smo na nacionalki lahko spremljali analizo neke druge nacionalne televizije, najbolj kritične oddaje so bile odpovedane zaradi poročanj o vojni, včeraj pa smo kar v živo lahko spremljali Janšev (predvolilni) shod.

Janez Janša je od začetka vojne dobil neomejeno medijsko pozornost ter preživel več kot 43 ur na Twitterju. Kampanja je v polnem teku!

Ni treba dolgo iskati, da najdemo "zavedne kristjane", ki svojo ideologijo izkoriščajo za najrazličnejše oblike diskriminacij, od seksizma do ksenofobije in rasizma. Vprašajte Tonina, kdo so "pravi" begunci, ali pa slovensko vlado, kaj Ukrajince ločuje od prebivalcev Bližnjega vzhoda, ki ravno tako zapuščajo domove, da si rešijo življenje?

A če smo njihovih nazadnjaških mnenj že vajeni, bolj razburja odločitev novinarjev POP TV, ki so pretekli teden o vlogi žensk v športu in družbi spraševali slovenske krščanske fanatike, med katerimi sta se znašla celo dva gimnazijska profesorja. Odgovori so bili podobni tistim, ki bi jih lahko slišali v srednjem veku – ženske naj ostanejo doma, rojevajo in vzgajajo otroke, saj je vsaka njihova zaposlitev izven doma izrojena. 

Tako izjave iz prvega kot drugega primera lahko označimo za sovražni govor. Kot take spadajo na smetišče zgodovine in nikakor ne v osrednje slovenske medije ali stališča neke države, avtorji pa bi morali zanje tudi odgovarjati.

Podpiramo in se udeležujemo shoda za mir, ki bo danes ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani. Obsojamo rusko agresijo in izražamo solidarnost s prebivalci Ukrajine, katerih eksistenca je dobesedno čez noč ogrožena. Pridružujemo se pozivom k takojšnji prekinitvi ognja in umiku ruske vojske z ukrajinskega ozemlja ter zahtevamo, da se odgovorni usedejo za pogajalsko mizo in spor rešijo diplomatsko.

Vojna nikoli ni v interesu ljudi, vedno le v interesu oblastniških, političnih in ekonomskih struktur, ki zadovoljujejo sadistične tendence v resničnostni obliki monopolija ali pa si manejo roke zaradi ekonomskih "priložnosti", ki jih ponujajo izredne razmere. Vojno dobičkarstvo obstaja v mnogoterih oblikah; od najbolj surovo vulgarnih, kot je npr. preprodaja orožja, do bolj sofisticiranih, kot je grajenje lastnega kulta osebnosti preko provociranja in prilivanja olja na ogenj. Kot vemo, nekaj iz zgodovine in nekaj iz sedanjosti, šefu naše vlade ni tuje nič od naštetega.

Politiki so za svoje delo zelo dobro plačani, a omejeni mandati in pohlep jih lahko vodijo v moralno sporne ali celo nelegalne posle. Legalna možnost za večji zaslužek se skriva na delniškem trgu, saj se lahko politiki okoristijo na račun informacij, ki javnosti in ostalim investitorjem še niso znane.

Tako je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak lani izkoristil liberalizacijo cen goriva; pol leta pred tem je kupil delnice Petrola po rekordno nizkih cenah. Dandanes njegov donos znaša približno 80 %, kar je bistveno več od donosa borznega indeksa.

V ZDA zato po pritisku javnosti razmišljajo o prepovedi trgovanja z delnicami za politike, saj njihov donos izrazito presega povprečnega. Spomnimo se tudi primera senatorja, ki je v začetku leta 2020 prodal delnice, preden so negativne novice o COVID-19 povzročile manjši borzni zlom.

Ali menite, da bi politikom morali prepovedati trgovanje z delnicami ali omejiti vlaganje v samo delniške indekse in posledično zmanjšati možnost korupcije?