Poslanke in poslanci naj zavrnejo zakon o nadlegovanju

Skupaj z drugimi organizacijami civilne družbe smo poslanke in poslance vseh političnih strank pozvali, naj predlog dopolnitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2A) zavrnejo kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki smo ga poimenovali zakon za nadlegovanje, uvaja globo od 200 do 600 evrov za vsakogar, ki ima na javnem kraju zakrit obraz, tudi če s tem nikogar ne moti.

Vlada je predlog novega člena zakona, ki obravnava prepoznavnost osebe na javnem kraju, potrdila 5. novembra in ga v državni zbor poslala po skrajšanem postopku. O predvidenih ukrepih zato ne bo javne razprave, čeprav ti posegajo v svobodo vseh, ki živijo v Sloveniji. Vlada predlog označuje kot manj zahtevno dopolnitev zakona, vendar bi njegove posledice lahko občutil vsak, ki se pozimi zavije v šal, nosi motoristično čelado ali gre na zabavo v maski.

Predlog sicer določa izjeme za zdravstvene in poklicne razloge, športne dejavnosti ter umetniške, kulturne in tradicionalne prireditve, vendar jih je premalo, hkrati pa so preveč ohlapno opredeljene. O tem, ali razlog za zakrit obraz spada med izjeme, bodo na kraju odločali policisti in redarji, kar bi jim dalo proste roke pri izbiri, koga bodo oglobili in koga ne.

Med izjemami ni niti kolesark in kolesarjev, ki se pozimi po mestu vozijo s podkapo, niti ljudi z velikimi šali, kapami ali sončnimi očali. Zakon bo policistom in redarjem dal še eno orodje za nadlegovanje ljudi na ulici, kjer se bodo morali zagovarjati tudi takrat, ko imajo za zakrit obraz povsem zakonite in legitimne razloge. To spominja na selektivno kaznovanje v času koronskih ukrepov. Vlada ni ponudila niti enega razloga, da bi verjeli, da bo tokrat drugače. Filip Dobranić, Danes je nov dan

Policist lahko že danes zahteva, da oseba razkrije obraz, zato je izgovor, da bo zakon pomagal policiji in ustavil nasilneže, zgolj manipulacija. Vlada z zakonom kriminalizira anonimnost, ljudi na ulici vnaprej obravnava kot osumljence in posega v pravico do zasebnosti, ne da bi ponudila en sam dokaz, da bomo zaradi tega bolj varni. Ocenjujem, da je zakon v resnici napisan za nadzorne kamere in sisteme za prepoznavo obrazov, v katere država in občine vlagajo milijone, a odpovejo, takoj ko si nekdo na glavo povezne kapuco. Raziskovalec družbe nadzora Domen Savič

Opozarjam, da je ureditev nejasna in nedoločena ter zato v nasprotju z načelom zakonitosti. Ljudje morajo pri tako visokih globah vnaprej vedeti, katero ravnanje je prepovedano, zagotovilo ministra, da bodo policisti že vedeli, koga kaznovati, pa v pravni državi ni dovolj. Problem je še večji, ker policist plačilni nalog na kraju obrazloži le ustno, oglobljeni pa se mora v osmih dneh odločiti, ali bo plačal polovično globo ali vložil zahtevo za sodno varstvo. Kdor bo menil, da so mu s prepovedjo kršene pravice, bo lahko globo izpodbijal pred sodiščem, v Pravni mreži pa bomo takšne primere pretehtali in pobudnikom pomagali. Pravnica Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije

Predlog ne predvideva izjem za zakrivanje obraza iz verskih razlogov. Ženskam muslimanske vere, ki si obraz večinoma zakrivajo, bi tak ukrep skrčil javni prostor in povečal njihovo izolacijo, kar pomeni kršitev svobode veroizpovedi in avtonomije žensk. Prepoved je zastrašujoča tudi za proteste, saj vnaprej kriminalizira vse, ki bi morali imeti pravico mirno protestirati z zakritim obrazom, na primer zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, spletnim nadlegovanjem ali zaradi zaščite pred solzivcem. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel

Poudarjamo, da je zakon za nadlegovanje napad na vsakega od nas, zato od poslank in poslancev pričakujemo, da ga ustavijo že na prvi obravnavi. Državljanke in državljane pa pozivamo, naj še danes pišejo poslancem in strankam ter od svojih predstavnikov zahtevajo, da zakon zavrnejo.