Kakšno je stanje demokracije v Sloveniji?

Ko nam je informacijska pooblaščenka septembra podelila nagrado ambasador transparentnosti, je v obrazložitvi zapisala, da Danes je nov dan "s številnimi projekti krepi zavedanje javnosti o pomenu transparentnega delovanja in vključevanju civilne družbe v procese demokratičnega odločanja, tako na državni kot na lokalni ravni”.

Nagrade je vedno lepo prejemati. Poleg priznanja za opravljeno in dodatne motivacije za nadaljnje delo pa upamo, da bo ta naziv zlasti okrepil naš glas in nam pomagal pri iskanju sogovornic_kov med odločevalci_kami.

V obdobju zaključevanja tekočega in načrtovanja prihodnjega leta se s transparentnostjo demokracije veliko ukvarjamo. Če potegnemo črto pod dosedanje delo Golobove vlade, nam števec kršitev pokaže, da ta v 65 odstotkih primerov ni upoštevala pravila omogočanja 30-dnevne javne razprave za vsak predlog novega predpisa. Pri tem se je najslabše odrezalo prav ministrstvo za javno upravo, sicer “zadolženo” za področje demokracije, ki je brez kakršne koli javne razprave pripravilo kar 19 predlogov. Podatki so zaskrbljujoči, saj so primerljivi ali celo slabši od vseh vlad zadnjega desetletja (z izjemo 14. Vlade RS, ki jo je med epidemijo vodil Janez Janša).

Nič bolje ni z zakonodajnimi predlogi, saj jih je bilo kar 15 v državni zbor poslanih po skrajšanem in nujnem postopku. To pomeni opazno skrajšanje razprave za 45 odstotkov vseh zakonodajnih predlogov (v analizo nismo vključili postopkov ratifikacije in pobud za mednarodne sporazume). Če temu dodamo še 5 zakonov, ki so jih vložili_e koalicijski_e poslanci_ke, ugotovimo, da je trenutna vlada vse prevečkrat izigravala postopke priprave kakovostne zakonodaje.

V ključevanje javnosti v zakonodajni postopek je eden od ključnih pokazateljev delujoče demokracije, a to vključevanje ne sme biti površinsko. Odsotnost transparentne zakonodajne sledi in letnega normativnega načrta dela vlade (ki ni bil pripravljen že od leta 2021) javnosti onemogoča učinkovito nadzorovanje odločevalk_cev. Kljub prevzemu oblasti s strani levoliberalne vlade, ki naj bi bila zavezana vladavini prava, se slovenska demokracija torej ni okrepila.

Za resnično demokracijo, ki je odprta in odseva naše vrednote, je potrebno aktivno delovanje. Zato se zavezujemo, da bomo v prihodnjem letu še bolj vztrajni_e in kritični_e v prizadevanjih za izboljšanje demokratične kulture, povečanje politične odgovornosti in zagotavljanje večje transparentnosti delovanja izvoljenih predstavnic_kov.

Če nas želiš pri tem podpirati tudi ti, nam lahko nameniš praznično donacijo ali pa nam pišeš in postaneš naš_a prostovoljec_ka!