Agrument

Odkar je oblast prevzela trenutna vlada, se v njihove protikoronske svežnje radi prikradejo členi, ki z reševanjem epidemije nimajo nobene veze. Med drugim je bilo najprej na udaru okolje, nato knjige, sedaj pa je tu obračunavanje s protestniki.

Tako se je v PKP6 znašel tudi člen, ki univerzam podaljšuje rok za pridobitev akreditacij. Ta naj bi šel na roko predvsem zasebni Novi univerzi, sicer blizu stranki SDS. Njen rektor Matej Avbelj pravi, da z akreditacijo nimajo težav, vendar v oči bode lobiranje na ministrstvu za izobraževanje. Če bo zakon sprejet, bo Nova univerza še naprej upravičena do okoli 2 milijonov evrov javnih sredstev letno.

Zanimivo je, da Avbelj zadnje čase pogosto piše o temah, ki so blizu Janši, bil pa je tudi eden od pravnikov, ki je za koalicijo sestavil mnenje, da je referendum proti nakupu vojaške opreme neustaven. Morda je to naključje, a kaže se modus operandi te vlade – odločitve se sprejema stran od javnosti, pridobijo pa pogosto tisti, ki so blizu SDS-u.

Bi pojedli plastičen pokrovček? Znanstveniki so namreč izračunali, da toliko mikroplastike v povprečju zaužijemo v enem tednu. Nedavna raziskava, ki je preverjala količino mikroplastičnih delcev v prehrani, je analizirala le 15 % dnevnega kaloričnega vnosa. To pomeni, da so dejanske količine mikroplastike v naših prebavnih sistemih najbrž mnogo višje.

Ni še jasno, kako škodljivo je uživanje mikroplastike za človeka, drznimo pa si predpostavljati, da blagodejnih učinkov na naše zdravje zagotovo nima. Izogibanje plastični embalaži v trgovinah je žal le pljunek v morje, saj je svet, v katerem živimo, dobesedno ovit v plastiko – ta je prisotna v vodah, zemlji in tudi v zraku, ki ga dihamo.

Znanstveniki so letos sicer odkrili bakterijo, ki se prehranjuje z delci poliuretana, kar je lahko spodbudna novica za recikliranje plastike. A za prihodnost brez plastike zgolj reciklaža ne bo dovolj. Potrebujemo namreč resno alternativo za (zaenkrat) nepogrešljiv in široko uporabnen material.

Novoizvoljeni ameriški predsednik je v svojih predvolilnih obljubah napovedal, da bo zunanja politika temeljila na varnosti, prosperiteti in vrednotah ZDA. Z drugimi besedami, Biden obljublja obnovitev zunanje politike, ki je v preteklosti omogočila vzpod nacionalistične in rasistične pošasti, ki trenutno še vlada Beli hiši.

Izzivov bo ogromno, saj je prejšnja administracija močno poslabšala odnose tudi z zgodovinskimi zavezniki, kakopak vse v imenu zagovarjanja ekonomskih interesov. Tudi zaostrovanje ekonomskih in političnih odnosov s Kitajsko bo težko spreobrniti čez noč. Da o vrnitvi ZDA v mednarodne organizacije in (podnebne) sporazume niti ne izgubljamo besed, saj je škoda že narejena.

Roko sprave je ponudil iranski zunanji minister Zarif, ki obljublja, da se bodo v Teheranu držali vseh dogovorov jedrskega sporazuma, v kolikor Biden prekliče ameriške sankcije. Biden ima odlično priložnost, da začrta spremembo v zunanjepolitični paradigmi. Vprašanje pa je, ali jo bo izkoristil.

Te dni je veliko govora o težko pričakovanem cepivu proti covid-19, ki obljublja vrnitev življenja v pred-pandemično stanje. Že letos naj bi začeli s cepljenjem, do pomladi pa nam virus naj ne bi več grenil druženj, dela in potovanj. V času strogih ukrepov se to sliši sanjsko. Glede na rezultate anket o cepljenju pa skorajda nemogoče. Slovenci smo med najmanj naklonjenimi cepivu – več kot polovica se namreč ne namerava cepiti.

Pričakovali bi, da se bo zaradi izkušnje s pandemijo število anti-vakserjev zmanjšalo, a žal njihovo število celo narašča. Ti pa vseeno niso glavna prepreka do čredne odpornosti. Zadržani in skeptični do varnosti cepiva so predvsem mladi, ki v virusu ne vidijo resne nevarnosti. Skrb med mnogimi zbuja predvsem hiter postopek potrjevanja cepiva, a hkrati vemo, da varnostni koraki, ki so prej potekali zaporedno, zdaj potekajo simultano. Cepivo bo pred uporabo preverjeno varno. 

Za zdravje in dobrobit vseh bomo morali stopiti skupaj in se cepiti za druge, če se že nočemo zase. 

Pred izbruhom covid-19 so imeli politiki polna usta zelenih obljub. Med prvim lockdownom so bili navdušeni nad zmanjšanjem prometa in onesnaženja, medtem ko so občudovali jasno nebo in uživali v tišini.

A žal so po tihem istočasno že sprejemali ukrepe, ki so v neskladju z zelenimi dogovori. Čeprav EU zaenkrat (še) drži svoje obljube, pa je novoizvoljeni predsednik ZDA, čigar prednostna naloga naj bi bila soočanje s podnebnimi spremembami, za glavnega svetovalca za podnebne zadeve izbral – naftnega lobista. V (vsaj) 18 največjih svetovnih gospodarstvih bodo imeli reševalni paketi negativne vplive na okolje. Države v boju proti recesiji, ki že sledi pandemiji, denar vlagajo v fosilna goriva. Le ukrepi 4 držav – Francije, Španije, Nemčije in Združenega kraljestva – bodo imeli koristi za okolje. Ne preseneča, da med njimi ni Slovenije.

Zgodovina nas ni naučila nič. "Zelenega" okrevanja se spet lotevamo simptomatsko, pozabljamo pa na izvorni vzrok stare bolezni: profit pred vsem!