Smo ena od številnih civilnodružbenih in nevladnih organizacij, povezanih v iniciativo Glas ljudstva. Iniciativa želi s širokim konsenzom artikulirati 100 zahtev, do katerih naj se opredelijo politične stranke, ki bodo nastopile na prihajajočih državnozborskih volitvah. Glas ljudstva je odgovor na nizko zaupanje javnosti v politiko, na njeno vsebinsko izpraznjenost in uveljavljanje partikularnih interesov. Ker je čas, da se odrečemo politikanstvu in v državi uveljavimo politiko v žlahtnem pomenu te besede!

Ko so ministra za okolje in prostor Vizjaka soočili s posnetki njegovih neprimernih izjav o glupih davkih iz časa, ko je bil gospodarski minister, se je odzval z izjavo, naj vanj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha. Potopili smo se globoko vase, se temeljito zamislili in spovedali – in pri najboljši volji si ne moremo očitati kakšnih podobnih mahinacij. Zato smo, da bi pomagali zamajati ministrski stolček padlega politika, ki svojega padca ne sprejema, organizirali množično spletno figurativno kamenjanje njegove politične persone. Padlo je skoraj 50 000 kamnov.

Pristopili smo k mednarodni raziskavi v okviru projekta Regionalni indeks odprtosti, ki ga koordinira regionalna mreža nevladnih organizacij Action SEE. Poskrbeli smo za analizo transparentnosti Državnega zbora Republike Slovenije, ki se je skozi celovito primerjavo pet različnih faktorjev (transparentnost, dostopnost, integriteta poslancev, učinkovitost DZ, odprti podatki) izkazal za drugega najbolj odprtega v regiji. Ta rezultat je sicer videti vzpodbuden, a prostora za izboljšave je še veliko – po kriteriju integritete poslancev smo namreč na katastrofalnem predzadnjem mestu v regiji.

V sodelovanju z Organizacijo za participatorno družbo ter PIC – Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja smo pripravili raziskavo transparentnosti in odprtosti slovenskih občin. Rezultate smo na uporabniku prijazen način predstavili na spletnem mestu Lestvica transparentnosti, kjer lahko vsakdo preveri, kako se je odrezala njihova občina, in jo primerja z drugimi občinami ali pa le s tistimi, ki imajo podobno število prebivalcev oziroma višino proračuna. Splošno stanje je zaskrbljujoče, prostora za izboljšave pa toliko, da lahko vsi župani takoj pljunejo v roke!

V sodelovanju z Inštitutom za študije stanovanj in prostora smo pripravili spletno mesto, ki bodočega, trenutnega ali preteklega najemnika seznanja z njegovimi pravicami, in sicer preko odgovorov na najpogostejša vprašanja s tega področja. Uporabniki lahko, če odgovora na svojo dilemo ne najdejo, tudi zastavljajo vprašanja. Prav tako na spletnem mestu zbiramo izkušnje najemnikov, ki kažejo na katastrofalno neurejenost in pomanjkanje nadzora nad najemniškim trgom. Skupaj se borimo proti izkoriščanju, kapricioznosti in neupravičenemu bogatenju najemodajalcev, saj trdno verjamemo, da bi morala biti dostojna stanovanja dostopna vsem.

Od začetka prve razglašene epidemije v Sloveniji, 12. marca 2020, pa do 4. avgusta smo analizirali vseh 99 v tem obdobju objavljenih edicij oddaje Odmevi, in sicer z vidika spola. Ugotovili smo, da je bil v oddajah prisoten seksizem, ki se je kazal zlasti v razliki med deležema vabljenih gostov in gostij ter izpostavljenih oseb moškega in ženskega spola v napovednikih oddaj. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo teme, o katerih pogosteje govorijo moški, in take, o katerih se bolj verjetno izrekajo ženske, pa tudi, koga pogosteje prekinjajo voditeljice in koga voditelji Odmevov.

Ob referendumu o škodljivi zakonodajni spremembi na področju zaščite voda smo v sklopu kampanje PROTI pripravili posodobljen zemljevid OMNIA volišč za vse tiste, ki so na dan referenduma želeli glasovati izven kraja stalnega bivališča. Vodič je objavljen v obliki interaktivnega zemljevida, s pomočjo katerega je mogoče na enostaven način poiskati najbližje OMNIA volišče in svojo namero o glasovanju drugje posredovati Državni volilni komisiji. Ker čisto vsaka kapljica šteje in prispeva k zmagovitemu cilju!

V okviru Active Citizen Fund projekta smo združili moči z Oštrim, Centrom za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, in ustvarili prvo slovensko spletno platformo za preverjanje izpolnjevanja političnih obljub. Politiki mnogo raje obljubljajo kot obljubljeno izpolnjujejo. Če jih ob tem še nihče ne drži za besedo, pa se zdi, da so njihove visokoleteče obljube popolnoma prazne. Platforma Obljuba dela dolg ponuja jagodni izbor političnih obljub iz koalicijske pogodbe, katerih status pozorno spremljamo, analiziramo vladne aktivnosti in sproti obveščamo javnost o spremembah. Ker verjamemo v idejo politične odgovornosti!

Z vsemi razpoložljivimi silami smo se pridružili referendumski kampanji proti Zakonu o vodah, ki v slovensko zakonodajo vnaša z okoljevarstvenega vidika škodljive spremembe. Ker pa je referendum razpisan sredi poletja, v času množičnih dopustov, smo z uporabo našega preverjenega orodja Cefizelj pripravili interaktiven vodič. Spletna aplikacija posameznikom na enostaven in pregleden način pokaže, kako lahko glasujejo proti posegom v ustavno zaščiteno pravico do pitne vode, če se referenduma ne morejo udeležiti, ko je ta razpisan, če bivajo v tujini ali pa jim volišče ni dostopno.

Po nekaj odmevnih prispevkih v prestižnih mednarodnih medijih, ki so pod vprašaj postavili slovensko diplomacijo, svobodo medijev, neodvisnost javnih institucij ter državljanske pravice pod Janševo vlado smo se v sodelovanju s podatkovnim analitikom Markom Plahuto odločili za pregled mednarodnega pogleda na stanje demokracije pri nas. Odkar je trenutna vlada marca 2020 prevzela oblast, smo namreč zaznali izrazit porast zaskrbljenega poročanja tujih medijev, ki opozarjajo da Slovenija drsi v avtokracijo. Ker predstavniki vlade zagotavljajo, da naš mednarodni ugled ni okrnjen, smo s pregledno vizualizacijo obširnega nabora tujih prispevkov pokazali, da to ne drži.

Huda pobuda je spletna platforma, s pomočjo katere izbrane nevladne organizacije dobijo rešitev na ključ za množično financiranje svojih projektov: od zagotovitve spletne infrastrukture za zbiranje sredstev do pomoči pri snovanju in implementaciji komunikacijske strategije za svoj projekt. Namenjena je zlasti manjšim, lokalnim in mlajšim NVO, ki nimajo veliko drugih možnosti za pridobitev financiranja. Aktivnost sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019.

V drugi polovici leta 2020 smo skupaj s partnerji (Pod črto, @ObjaveIzKleti, Marko Plahuta) opravili raziskavo 24 lažnih Twitter profilov, ki objavljajo razdvajajoče ali sovražne vsebine in jih omenjajo oz. ritvitajo tudi slovenski desničarski politiki. Izsledke analize smo objavili v začetku leta 2021 in obtem naleteli na velik medijski in javni interes, pa tudi odpor. Predstavili smo nedvoumne dokaze, da gre res za lažne profile, ter izdelali grafe, ki prikazujejo različne aspekte njihove aktivnosti, dokaze o kraji identitet pa smo posredovali tudi Twitterju.

Ob nenadni vladni blokadi objave razpisa za vpis na javne študijske programe, ki je konec januarja 2021 pretresla javnost, smo pristopili k akciji zbiranja podpisov, ki jo je organiziral Visokošolski sindikat Slovenije, v njej pa so sodelovale vse javne univerze, mnogi znanstveni inštituti, sindikati ter dijaške in študentske organizacije. Postavili smo spletno mesto, na katerem se je pod peticijo v kratkem času nabralo več kot 14 000 podpisov. Tudi zaradi odmevnosti te akcije je vlada v začetku februarja le dala soglasje k razpisu za vpis.

Pravno mrežo za varstvo demokracije smo s partnerskimi organizacijami ustanovili zato, da bi pomagali posameznikom in posameznicam, ki so se zaradi civilnodružbene aktivnosti znašli v nezakonitih, protiustavnih in demokratičnih postopkih. Želeli smo uravnotežiti razliko v finančnih in pravnih sredstvih, ki jih ima na voljo država, ter tistih, ki jih ima na voljo civilna oseba. Na spletni strani objavljamo stališča, pozive in javna mnenja, odgovarjamo na vprašanja in s pomočjo prava varujemo osnovne svoboščine.

Po dveh disciplinarno zastavljenih abecedarijih se tretja knjiga v zbirki Agrument ukvarja le z enim konceptom, in sicer s svobodo govora, ki jo vzame v precep na relaciji ZDA – Slovenija. Svoboda govora je ideja, ki sta si jo v različnih zgodovinskih trenutkih lastili tako liberalna kot konzervativna misel, ter lahko služi tako boju proti cenzuri, podpori žvižgaštva, načelom odprtih podatkov in odprtega znanja, kot tudi opravičevanju sovražnega govora, zbujanju strahu in širitvi populizma. Abecedarij svobode govora je 25 sobot zaporedoma izhajal na spletu, zdaj pa je urejen v knjigo, ki jo lahko kupite v fizični obliki ali brezplačno prenesete s spleta v digitalni.

Druga knjiga v zbirki Agrument prinaša sistematičen pregled pojmov iz konceptualnega aparata freudovske psihoanalize. To teoretsko polje predstavlja podlago za lacanovsko ljubljansko psihoanalitsko šolo, ki je slovensko humanistično misel postavila na svetovni zemljevid. Pojmi so kot tematski agrumenti izhajali 25 zaporednih sobot na spletu, v knjižni ediciji pa so urejeni po abecednem vrstnem redu, dodana pa sta še uvodna beseda in uredniški predgovor. Digitalna verzija knjige je brezplačno na voljo na spletu, fizično pa lahko naročite v naši spletni trgovini.

Ob prvih sramežljivih poskusih rušenja tretje vlade Janeza Janše decembra 2020 smo pripravili spletno stran za enostavno politično matematiko. Začela se je tekma za 46 glasov v parlamentu, z njo pa tudi kupčkanje in preigravanje možnosti tako znotraj kot tudi izven parlamenta. Mi smo poskrbeli za grenko-sladko poučno zabavo zainteresirane javnosti. Za temeljit premislek, kdo plus kdo plus kdo je dovolj KUL, da lahko prevzame oblast.

Predsednik slovenske vlade Janez Janša uporablja Twitter kot direkten kanal do državljanov, in sicer za posredovanje pomembnih vladnih odločitev, seznanjanje z ukrepi v zvezi z epidemijo, pa tudi za osebna obračunavanja, diskreditacije, širjenje “alternativnih dejstev” in podpihovanje sovražnosti. Namen sledilnika njegovih aktivnosti na tem družbenem omrežju je spremljanje in beleženje njegove rabe Twitterja, informiranje javnosti ter opozarjanje odločevalcev na sporne vidike premierjeve javne komunikacije.

Gre za nadaljevanje naše kampanje za uvedbo participativnega proračuna izpred lokalnih volitev leta 2018. Od 275 kandidatov za župane, ki so se javno zavezali, da bodo v svoji občini v primeru izvolitve uvedli participativni proračun, je bilo izvoljenih 56. Po dveh letih pa smo preverili, če so obljubo tudi držali. Izkazalo se je, da je ta instrument neposrednega demokratičnega odločanja o delu občinskega proračuna zaenkrat uvedla manj kot polovica od zavezanih županov, zato smo sklenili nanje dodatno pritisniti.

Pet let po tem, ko je vlada Mira Cerarja na južno mejo začela postavljati žico, smo posodobili spletno igro Žicar, ki smo jo izdelali ob 3. obletnici žice. Vladi Marjana Šarca in Janeza Janše sta nadaljevali sovražno politiko do beguncev in dodatno otežili prehajanje meje. Tovrstni nehumani ukrepi seveda ne zmanjšujejo števila beguncev, povečujejo pa nevarnost prehoda meje in prispevajo k večjemu številu žrtev. Slovenska begunska politika nas vse postavlja v vlogo krivcev. Dokler stoji žica, imamo vsi krvave roke!

V sodelovanju s CNVOS smo se odzvali na sovražno potezo Ministrstva za kulturo, ki je napovedalo deložacijo nevladnih in civilnodružbenih organizacij z Metelkove 6. Želja ministra Simonitija, da bi discipliniral in si podredil kulturo in umetnost, je sicer v popolni harmoniji s siceršnjimi tendencami Janševe vlade, ki vodi sovražno politiko do avtonomnih in do oblasti kritičnih delov družbe. Temno vizijo oblasti, ki ukinja svobodo, smo v kampanji pripeljali do bridkega konca in pomagali ministru, da moteče elemente dokončno izbriše iz družbe.

Čeprav je vlada v obdobju po preklicu spomladanske epidemije ves čas zagotavljala, da bomo na morebitni drugi val covid-19 bolje pripravljeni kot na prvega, se je izkazalo, da so poletni počitek virusa namesto za pripravo strategije in krepitev kapacitet tudi oni porabili za – počitek. Mi pa smo v sodelovanju s Kje bomo pa jutri spali? pripravili pregled največjih korona kiksov na področju stanovanjske politike in ga dopolnili s konkretnimi predlogi za reševanje problematike. Da ne bo slučajno kdo rekel, da se ne da nič narediti!

Medtem ko vlada izkorišča aktualno situacijo za vsesplošno degradacijo slovenske okoljske politike in nevladnih akterjev, smo skupaj z Greenpeace Slovenija pripravili kampanjo za zelen odgovor na zdravstveno krizo, ki jo povzroča covid-19. Gre za vizijo ministra za okolje, ki bi mu bilo dejansko mar, ministra, ki smo ga poimenovali Andrej Vizija. Tak minister ne bi gradil cest, ampak železnice, ne bi zagovarjal betoniranja narave, ampak bi se boril za zdravje, ne bi vlagal v fosilna goriva, ampak v sončno energijo.

V sodelovanju z Borisom Vezjakom pripravljamo podkast, v katerem se odvija analiza domačega političnega in medijskega diskurza. Tadej in Boris vsak teden približno pol ure pretresata izbrane teme, analizirata konkretne izjave in odzive, razkrinkavata argumentacijske trike in medijske spine, opozarjata na propagandistične taktike ter kritično reflektirata retoriko političnih akterjev. Podkast je mogoče poslušati preko vseh večjih aplikacij za podkaste, preko platforme YouTube, pa tudi na blogu In media res.

S projektom smo naslovili vseprisotno grožnjo fašizacije družbe in sprenevedanje, ki si ga v zvezi s fašizmom, njegovo definicijo, značilnostmi ter metodami in prijemi privoščijo oblastniki. Spletna stran uporabi učbeniško formo in estetiko znanih priročnikov "za telebane" ter satirično prikaže glavne značilnosti fašizma in fašizacije, kot so npr. kult osebnosti, propaganda, medijska ofenziva in kulturni boj. Vse opisane poteze fašizma dodatno ilustrirajo primeri, ki jih zlahka najdemo med potezami trenutne vlade RS.

V sodelovanju s široko civilnodružbeno in nevladniško koalicijo smo objavili peticijo proti tretjemu protikoronskemu zakonu. Ta je s spornimi določili pod pretvezo reševanja gospodarstva obglavil nevladne organizacije kot deležnike v postopkih, omogočil investitorjem gradnjo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja in podredil pristojne javne zavode politiki. Peticija je imela ogromen odziv, saj jo je podpisalo več kot 36 000 ljudi, kljub temu pa so njene zahteve pri vladajoči politiki naletele na gluha ušesa.

Ko je šel svet na pavzo zaradi novega koronavirusa, smo svoje digitalne napore usmerili v poskus premoščanja različnih vidikov nastale krize. Vzeli smo jo kot priložnost za krepitev solidarnosti, sebe pa kot nekoga, ki lahko pomaga facilitirati pogovor o tem – ali o čemerkoli drugem. Odprli smo forum, namenjen komunikaciji, organizaciji in izmenjavi povezav ter mnenj, povezanih z izbruhom pandemije. Na njem so našli mesto znanstvene analize, online videoigre in recepti za kruh, pa tudi povezave do spletnih dogodkov in memi. Po koncu epidemije smo Karantenijo pustili na spletu za morebiten drugi virusni val.

V okviru širše nevladniške in civilnodružbene koalicije Brez strahu smo v sklopu dogodka Brez strahu: Shod proti koaliciji sovraštva pripravili spletno kampanjo. Z njo smo plastično osvetlili znan rek o zarečenem kruhu, saj smo izpostavili protislovnost preteklih izjav in ugotovitev poslancev SMC in DeSUS glede stranke SDS z dejstvom, da so se odločili prav z njo skleniti koalicijo. Naša spletna stran je povabila ljudi na protest, poleg tega pa jih je vzpodbudila, da kontaktirajo poslance SMC in DeSUS in jih spomnijo na prelomljene predvolilne obljube glede tega, s kom bodo v prihodnosti sodelovali.

Ob parlamentarni obravnavi predloga novega stanovanjskega zakona smo skupaj z iniciativo Kje bomo pa jutri spali? in Ljudmi pripravili kampanjo, ki opozarja na trenutno stanovanjsko krizo v Sloveniji. Stanovanja so težko dostopna, plače rastejo počasneje od najemnin, študentje najemajo po oderuških cenah ali celo plačujejo turistično takso, stanovanjski fond je dotrajan, primanjkuje neprofitnih stanovanj, veča se število brezdomcev, državo pa briga za vse skupaj. S kampanjo smo javnost vzpodbudili k javni razpravi o predlogu zakona, saj gre za univerzalno problematiko.

Globalni podnebni štrajk, ki so ga pri nas organizirali Mladi za podnebno pravičnost, in smo se ga večkrat udeležili tudi danesjenovdanovci, smo podprli z dizajnom in izdelavo spletne strani. Na kup smo zbrali različna gradiva, povabilo na proteste, poziv vladi, predstavitev gibanja za podnebno pravičnost ter civilni javnosti predočili različne možnosti aktivacije, vse skupaj pa smo zapakirali v sodoben spletni dizajn in spretno implementacijo. Ker imamo samo en planet in bomo z nadaljnjimi neodgovornimi koraki z njega izbrisali predvsem in najprej – sebe!

Spletna igrificirana kampanja ob 3. obletnici bodeče žice na naši meji s Hrvaško, ki te skozi igrificirano izkušnjo postavi v begunske čevlje in te na odisejadi proti varnemu življenju sooči s serijo ovir, nevarnosti in frustracij. Ne glede na to, kakšno srečo imaš z izogibanjem bombam, oblastem in morskim psom, te na Schengenski meji s trdnjavo Evropo čaka kot britev ostra žica. S kampanjo smo opozorili na žalostno dejstvo, da žica na meji še vedno stoji, in od nove vlade zahtevali, da jo odstrani.

Izdelali smo interaktivno spletno mesto, kjer smo vizualizirali in v kontekst višine posameznikovega dohodka postavili podatke iz raziskave Inštituta za študije stanovanj in prostora v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za politike prostora. Vnos višine dohodka uporabnika/-co seznani s podatkom, koliko od stanovanj, ki so na voljo na najpopularnejšem slovenskem spletnem nepremičninskem portalu, lahko kupi oz. najame ter kakšna je njihova povprečna velikost. Raziskava je bila deležna velikega medijskega interesa, našo spletno stran pa je obiskalo 45000 ljudi.

Pred lokalnimi volitvami leta 2018 smo objavili spletno kampanjo za participativni proračun. Kontaktirali smo županske kandidate in jih prosili za zavezo glede implementacije tega mehanizma neposredne demokracije ob morebitni izvolitvi. Participativni proračun smo predstavili in natančno definirali, zraven pa objavili pridobljene zaveze kandidatov. Po volitvah smo spletno mesto posodobili na način, da lahko javnost spremlja, če so zaveze že izpolnjene ter izvaja pritisk nad župani, ki participativnega proračuna zaenkrat niso pripravljeni vpeljati v svojih občinah.

Druga od delavnic v okviru Meet & Code 2018 je bila namenjena dijakom in študentom, na njej pa so pod mentorstvom naših programerjev izdelovali senzorje za merjenje kvalitete zraka. Sestavili so čip, ki meri število prašnih delcev (PM2,5 in PM10) v zraku, temperaturo in vlago. Poudarek je bil na samostojnem delu in razumevanju vseh korakov in vidikov – od strojnega do programerskega. Nekaj senzorjev je že inštaliranih po Sloveniji, njihovo lokacijo pa vizualiziramo na posebnem spletnem mestu.

Prva delavnica, ki so jo naši programerji izvedlji v okviru Meet & Code 2018, je bila namenjena starejšim osnovnošolcem. Poudarek je bil na razumevanju enkripcije na internetu, kar smo prikazali na konkretnih primerih za vsakdanjo rabo. Na hitro smo preleteli ključne koncepte, nato pa s pomočjo enostavnih eksperimentov poskušali dešifrirati kriptirana sporočila. Pomembnost spletne enkripcije smo pojasnili na konkretnih primerih, ki so nam pomagali udeležence prepričati, da je varnost na internetu še kako pomembna.

Kampanja proti normalizaciji sovraštva v obliki oglaševanja podjetij v medijih, ki razpihujejo nestrpnost. Oglase nekaterih kršiteljev javne odgovornosti, etičnih standardov in dobrega okusa smo preoblikovali tako, da neposredno sporočajo tisto, kar so dotlej podpirali le implicitno. Ko smo podjetja izpostavili kot neposredne pokrovitelje sovraštva, jim kar naenkrat ni bilo več popolnoma vseeno, nekateri so ukrepali korektno, drugi so nam začeli groziti. Botri sovraštva so h komentarju vzpodbudili tudi predsednika vlade.

Gre za prvo knjižno edicijo inštituta, v kateri smo izdali zbirko tematskih agrumentov. Tematski agrument je projekt, ki slovari izbrano področje skozi kratke razmisleke o terminih, ki ga določajo. Ni naključje, da smo začeli ravno z najbolj temeljno med disciplinami, tisto, ki uživa v mišljenju in čudenju, in nas preko tega opolnomoči v politične subjekte, filozofijo. Filozofski abecedarij je 25 zaporednih sobot izhajal na spletu, zdaj pa lahko podporo inštitutu izrečete z nakupom knjižice. Digitalna verzija je brezplačno na voljo na spletu.

Peticijo z zahtevo po odstavitvi Damirja Črnčeca z mesta državnega sekretarja je podpisalo več kot 4300 ljudi. Besedilo peticije opozarja na ksenofobijo, nestrpnost in sovraštvo, javno izraženo zlasti na družbenih omrežjih, ki z ustoličenjem Črnčeca na pomemben položaj, postavlja na laž Šarčeve obljube o rdečem kartonu tovrstnemu diskurzu. Spletno peticijo smo opremili z "žlahtnim izborom" najbolj spornih tweetov in s fotomontažo Šarčevih lajkov pod njimi demonstrirali, da je to imenovanje v resnici legitimizacija sovraštva.

Satirični oglasi za delo, na podlagi katerih pa bi v idealni Sloveniji dejansko zaposlili ministrice in ministre, so delo široke civilnodružbene in nevladniške koalicije. S kampanjo smo opozorili na problematičnost uveljavljenih načinov političnega povezovanja in kadrovanja, ki ne temelji na kompetencah. Ob tem je v slovenski politiki očiten trend sprejemanja zakonodaje po skrajšanih postopkih, ki izključuje civilno družbo in nevladnike iz javne razprave ter pomaga ustvarjati vtis o tem, da so odveč.

Ob načrtovani evropski reformi avtorskega prava smo se vključili v kampanjo za svoboden in avtonomen internet. Poudarjali smo nujnost same reforme, a hkrati opozarjali na problematičnost nekaterih členov. Zahtevali smo ukinitev 11. člena, ki je ogrožal pravico do linkanja, in 13. člena, ki je omogočal cenzuro tudi pri pošteni uporabi avtorskih del, ter spremembo 3. in 4. člena, ki se ukvarjata z dovoljenimi izjemami glede podatkovnega rudarjenja in izobraževanja. Kljub naporom široke vseevropske civilnodružbene koalicije so evropski poslanci žal večinsko prisluhnili kapitalu.

Gre za prevod in nadgradnjo odprtokodnega projekta politiscales, ki je volivcem pomagal pri izboru med številnimi strankami na parlamentarnih volitvah l. 2018. Ker se soočenja in strankarski programi osredotočajo na čim bolj splošne in prazne floskule, smo večino kandidirajočih strank prepričali, da so se opredelile do 117 trditev, umeščenih vzdolž 8 vrednotnih osi. Uporabniki so svoja stališča lahko primerjali z odgovori strank, kar jim je na volitvah pomagalo pri vsebinski odločitvi. Kampanja je doživela ogromen odziv; spletno mesto je obiskalo več kot 30 000 ljudi.

Pridružili smo se kampanji Društva za zaščito živali Ljubljana proti baterijski reji jajc ter izdelali spletno igro in postavili spletno platformo. S peticijo smo od trgovcev zahtevali, naj prenehajo prodajati na tak način pridobljena jajca, ter dosegli tudi konkretne rezultate v obliki zavez trgovcev, da jih umaknejo iz prodaje. Igra, ki uporabnika postavi v vlogo kokoši nesnice, obsojene na životarjenje v majhnem prostoru, pa je pripomogla k velikemu medijskemu uspehu kampanje. Prevedli in skupaj z lastno peticijo lansirali so jo tudi v Latviji.

Prevedli in na lastni domeni smo objavili odprtokodno spletno mesto Sign up for Facebook. Projekt je zasnovan tako, da uporabnika, ki se odloča o tem, ali odpreti račun na tem družbenem omrežju ali ne, vodi skozi informacije o tem, katere njegove/njene podatke Facebook zbira, shranjuje, kaj z njimi počne in kako vse to koristi oglaševalcem oz. partikularnim interesnim skupinam. S projektom smo želeli nagovoriti uporabnike k sprejemanju odgovornosti za svoje odločitve in zavedanju njihovih možnih posledic.

Objavili smo peticijo Ambasade Rog, ki je od Ministrstva za notranje zadeve zahtevala ustavitev deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija. Naš birokratski aparat je pokazal, da sveto upošteva Dublinsko uredbo, če rabi podlago za vračanje prosilcev za azil na Hrvaško, ne pa tudi, da bi pomagali posameznikom z njeno diskrecijsko klavzulo. Šami je deloval kot prostovoljec na področju socialne problematike in sodeloval pri projektih Ministrstva za kulturo. Namesto da bi ga kot zgled uspešne integracije "nagradili" vsaj z dovoljenjem za bivanje, so njegovo vlogo za azil zavrgli.

S pregledom in hitro analizo petih problematičnih ukrepov Cerarjeve vlade smo protestirali proti tedaj vladajoči koaliciji represije. Z gifi in Parlametrom smo se spopadli z idejo vojske na meji, z ograjo okoli države, električnimi paralizatorji in brezpilotnimi letali, ki jih omogočajo nov Zakon o obrambi ter spremembe zakonov o nadzoru državne meje, nalogah in pooblastilih policije, občinskem redarstvu in tujcih. Ker ni prav, da tiho sprejemamo reforme, ki Slovenijo vsled umišljenih groženj vztrajno spreminjajo v nesvobodno državo.

Pregovorno parlamentarno dolgočasno poletje je leta 2017 zaznamoval dogodek na trajektu za Vis, kjer sta se srečala poslanska kolega Violeta Tomić (Levica) in Branko Grims (SDS). Srečanju je sledila objava fotografij poslanke, temu pa njen odziv na družbenih medijih, ki je namignil na potencialno vpletenost Grimsa, kar je on zavrnil. Situacija se nam je zdela primerna priložnost za preizkus preiskovalne metode SCAN, ki smo jo raziskovali in razvijali v partnerstvu z inštitutom EBSI, in sicer za potrebe projekta Medijski besedogled.

V Mali šoli parlamentarizma podrobno predstavimo sistemske okvirje zakonodajnega postopka v Sloveniji in dela v Državnem zboru, definiramo smisel poslanskih skupin, razpravljamo o učinku opozicije ter raziščemo mnogotere aspekte odsotnosti. Interaktivno besedilo je plastična demonstracija, kako nam lahko Parlameter s svojimi podatki pomaga misliti parlament - je hkrati raziskava sekundarnih virov, analiza podatkov in njihova interpretacija.

V okviru Greenpeacove akcije Break Free smo se pridružili civilnodružbeni koaliciji proti fosilnim gorivom. Vladi smo poslali poziv, naj zaviha rokave na področju zelene energije in poskrbi za odgovoren prehod s fosilnih goriv na trajnostno pridobivanje energije, spodbuja samooskrbo z energijo in vzpostavi infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri. Peticija je zasnovana kot dinamična, uporabniku prijazna spletna izkušnja, vpregli pa smo tudi Šepetalko, bota, ki na inovativen način informira uporabnike in pojasnjuje nejasnosti.

Vsakdo je odgovoren, da v okviru svojih moči poskuša preprečiti eklatantne kršitve človekovih pravic, človek, katerega funkcija je utemeljena na simbolni integriteti, pa še toliko bolj. Zato smo ob ogorčenju ob sprejetju neustavnega Zakona o tujcih pozvali predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, naj ravna etično in v bran človekovih pravic zastavi tudi svoje privilegije in zakona ne razglasi. Bistveno bolj predsedniško, četudi ne politično pragmatično, bi bilo tvegati službo za človekove pravice kot se skrivati za pravniškimi floskulami.

Ker predsednik Pahor ni slišal glasnega poziva, naj ne razglasi neustavnega in z mednarodnim pravom skreganega Zakona o tujcih, smo nadaljevali pritisk s peticijo za varuhinjo človekovih pravic. Funkcija varuha je zavezana k spoštovanju človekovih pravic mimo pragmatičnih, ekonomskih ali ideoloških interesov, zato smo varuhinjo v peticiji pozvali, naj zakon vloži v ustavno presojo. Njen urad je zakon dolgo preučeval, kar je bilo ob eklatantnih in izčrpno popisanih kršitvah, ki jih je implementiral, nenavadno, na koncu pa so vendarle storili prav.

S projektom Največji uspehi študentske politike smo pomagali izvajati javni pritisk v prid noveli Zakona o skupnosti študentov, ki je naslovila največje nedorečenosti in dvoumnosti študentskega organiziranja. Podprli smo idejo o redefiniciji študentske organizacije v osebo javnega prava in njeni podreditvi strožji zakonodaji. Da je bil predlog sprememb res v javnem interesu, dokazuje že dejstvo, da se mu je vodilna garnitura ŠOS ostro postavila po robu. S kampanjo smo pomagali preprečiti zavrnitev novele na Odboru za izobraževanje, šport in mladino.

Na Mladinin razpis za proglas na temo sovraštvo smo se odzvali s kritično parodijo enega od stebrov slovenskega oglaševalstva, pa tudi slovenstva kot takega. Za ilustracijo poante, da je Slovenija vase zaprta in do vsega tujega sovražna država, smo vzpostavili dialog s kultno oglaševalsko akcijo "Slovenija, moja dežela", ki so jo v osemdesetih letih 20. stoletja ustvarili v Studiu marketing Delo. Strokovna žirija v sestavi Tomato Košir, Matevž Medja in Robert Botteri je delo razglasila za zmagovalno, sledila je tudi objava v tiskani Mladini.

S Prostovidom smo študentom in njihovim mentorjem z Biotehniške fakultete in Fakultete za arhitekturo UL pomagali predstaviti rezultate delavnice o možnih prihodnostih slovenskega prostora. Študentje so predelali vizualne materiale storitve Google street view tako, da kažejo bodisi pesimistično bodisi optimistično prostorsko vizijo. Vsakdo je postavljen pred enostavno odločitev: si želim krajine, kot jo bo neizogibno oblikovalo nadaljevanje trenutnih trendov "urejanja" prostora, ali pa prijaznejši, vključujoč in naravi prijazen pristop?

Alternacija je spletna kampanja, v kateri smo tvite politikov in političnih strank spremenili tako, da smo besede begunec, migrant itn. zamenjali z besedo žid, hkrati pa smo z vizualno zasnovo namignili na nekaj vsem znanih spornih simbolov. Tako smo izpostavili dejstvo, da politična propaganda zoper begunce spominja na nacistično, kar ustvarja družbo strahu, v kateri namesto o ekonomski razpravljamo o migrantski krizi, poleg pasov pa zategujemo tudi vojaške škornje. Spletna kampanja je doživela viralen uspeh; samo na Facebooku so jo uporabniki delili 1620-krat.

Komercialna televizija je z oddajo Na žaru Borutu Pahorju omogočila učinkovit začetek nove volilne kampanje. Na DJND pa smo pozornost s simpatičnih pobalinstev preusmerili na konkretne Pahorjeve politične napake. Predsednik je resna funkcija, zato terja tudi resno kritiko: vzeli smo ga s PR-žara in ga dali v internetno pečico, iz katere je prišel bistveno bolj osmoljen. Sporočilo, da bi funkcionarjem zmeraj morali podkuriti z vsebinsko kritiko, je bilo na družbenih omrežjih deljeno skoraj 2000-krat.

Ob referendumu, ki ga ne bi smelo biti; tj. o referendumu o spremembi definicije zakonske zveze, smo objavili vodič za boljšo udeležbo ZA tiste, ki na dan referenduma niso bili v svojem kraju bivanja. Vodič smo pripravili in objavili v obliki interaktivnega zemljevida, kjer je posameznik, ki je bil na dan referenduma zdoma, lahko enostavno poiskal sebi najbližje OMNIA volišče in svojo namero o glasovanju drugje posredoval Državni volilni komisiji. Podatke o lokaciji OMNIA volišč smo dopolnili še z informaciji o njihovi dostopnosti gibalno oviranim osebam.

Besedilo je kratek manifest, ki bi moral biti v odprti družbi dovolj poveden. Ker pa v taki družbi referendum o družinskem zakoniku sploh ne bi bil mogoč, je manifest interaktiven. Uporabnik lahko s klikom na vsako od barv mavrice dobi razdelavo poante, podkrepljeno s podatki, zakonodajo, raziskavami in grafičnimi prikazi. Interaktivni manifest ZA je zastavljen kot nabor izčrpnih odgovorov na večino vprašanj, ki so se porajali med ljudmi zaradi zastraševanja, zavajanj in laži predlagateljev referenduma. Moralna panika je konstrukt, lgbtq družine pa realnost!

Vodič po postopkih za vse, ki iz različnih razlogov ne morejo glasovati kot ostali. Projekt je prvi praktični preizkus orodja po imenu Cefizelj. Orodje je namenjeno razlagi zoprnih uradniških postopkov, mi pa smo ga preizkusili na navodilih za nestandardno glasovanje na referendumu: vodič je namenjen zdomcem, hendikepiranim, tistim, ki bodo na dan referenduma nekje drugje v Sloveniji, skratka vsem, ki se na referendum ne bodo odpravili peš po nedeljski maši. O človekovih pravicah sicer ne razpravljamo na način pro et contra, z veseljem pa vzklikamo: ZA!

Ob mednarodnem dnevu bele palice smo pozvali medije, naj svoja spletna mesta naredijo dostopnejša slepim in slabovidnim. Na testih dostopnosti so pogoreli tako rekoč vsi največji, kar je še posebej problematično zato, ker spletna prilagoditev slepim ni niti pretirano zapletena niti posebej draga. Pri nas je slepih "le" 10 000 ljudi, kar očitno ni dovolj, da bi spletnim ponudnikom storitev predstavljalo tržno nišo, zato jih izključujejo iz interneta, okolja, kjer bi se lahko počutili kot doma. Za šlampasto kodo, vsiljive oglase in ignoranco pač ni opravičila.

Kaj je vandalizem: kolesarjenje čez center ali slabo vzdrževanje in pomanjkanje kolesarskih stez? Z akcijo Je to vandalizem? smo odgovorili na kampanjo Mestne občine Ljubljana Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš. Slednja vandalizem zvaja na posege v prostor oz. njegove rabe, ki (mu) zmanjšujejo komercialno vrednost. To je definicija oblasti in interesov kapitala, ki se namesto ljudi odločajo o tem, kaj je v mestu prav in kaj narobe. Preko Instagrama smo nabrali fotografije, ki so koncept vandalizma relativizirali in preizprašali od spodaj navzgor.

Leta 2015 je Slovenijo poleg t.i. begunske krize zajela še moralna panika v zvezi z begunci. Medtem ko je naše ozemlje prečkalo več kot 400 000 sirskih, afganistanskih, iraških in drugih beguncev, namenjenih v evropski center, smo se tu na periferiji prepirali o terminologiji (begunec vs. migrant), poteptanih njivah in smeteh. V besedilu z evokativnim naslovom smo obračunali s propagandističnimi in manipulativnimi informacijami, s katerimi so nekateri politiki in mediji hranili javni strah, ter pokazali, da je tudi tokrat ta votel, okoli ga pa nič ni.

Projekt analizira tri vidike ekonomske neenakosti, in sicer premoženjsko neenakost, dohodkovno neenakost in neenakost v Sloveniji. Temeljni pojmi in številke so predstavljeni na interaktiven, zlahka razumljiv način, ki uporabnikom omogoča, da se sprehodijo skozi ključne ekonomske zagate sodobnega časa ter se seznanijo z njihovimi implikacijami. Nakazane so tudi nekatere možne rešitve. Projekt sta podprla Inštitut za delavske študije in Open Society Foundation, predstavljen pa je bil v Cankarjevem domu na dogodku ob prevodu Pikettyjevega Kapitala v slovenščino.

Ob spornem imenovanju Ane Pavlič za urednico Tribune smo objavili pismo podpore temu pankrtskemu časopisu Študentske organizacije v Ljubljani in njegovemu kolektivu. Po vrsti malverzacij z glasovi programskega sveta, od katerih je dobila tri politične ZA in dva vsebinska PROTI, je urednica napovedala, da bo nova Tribuna "bolj dostopna". Po podobnih pripetljajih s poskusi komercializacije kluba K4 in nenehnimi finančnimi pritiski na Radio Študent je tokrat žal padlel duh Tribune, z njim pa politična neodvisnost tega zgodovinsko pomembnega časopisa.

Terorizem je terorizem je terorizem je besedilo o kulturnem kontekstu žaljenja verskih čustev in razlikah med tem, kako dve največji monoteistični religiji gledata na vizualno uprizarjanje svetega. Gre za udarno analizo tega, kaj se je zgodilo Zahodu ob oboroženih napadih na novinarje, kot je bil tisti na francoski časopis Charlie Hebdo. Tekst ponudi razmislek o tem, če je "navadna" užaljenost slovenskih kristjanov ob naslovki Bitchcrafta res dokaz, da smo bolj civilizirani od militantnih muslimanov, ki so ob podobni priložnosti pograbili orožje.

Ob samomoru mariborskega ravnatelja Draga Kamenika, prve znane slovenske žrtve spletnega nadlegovanja, smo se poglobili v fenomen t. i. cyberbullyjinga, ga umestili v širši kulturni kontekst ter k odgovornosti poklicali medije. Z besedilom smo želeli pripomoči k javni razpravi in jo speljati onkraj moraliziranja, sprenevedanja, privoščljivosti in čistunstva. Objava spornega posnetka ni degradirala le profesionalne etike prikazanih oseb, pač pa tudi njuno osebno integriteto, kar pa ne bi smel biti niti smoter niti motiv vsebinskih debat.

Daljše analitično besedilo kritizira prepletenost visokotehnološke industrije, vojske in politike v Izraelu. Vojna je v zgodovini vedno pomenila nesrečo za ene ter obenem poslovno priložnost za druge in tudi situacija na Bližnjem vzhodu je hkrati tragedija za Palestince in tržna niša za Izrael. Palestinska ozemlja so namreč postala poligon za preizkušanje novih vojaških tehnologij. Civilisti umirajo, Izrael pa drugim državam na ta račun lahko dražje prodaja uničevalna brezpilotna letala, saj ta pridejo z oznako "testiran v borbah".

Pred študentskimi volitvami Univerze v Ljubljani smo v odprto rabo ponudili spisek usmeritev za spletno pojavnost in poslovanje Študentske organizacije UL. Smernice smo utemeljili na popolni odprtosti podatkov, zato že vnaprej izključujejo možnost zlorab in zasledovanja specifičnih interesov. Naslovili smo problem transparentnosti, notranje organiziranosti, vlaganja v internetno skupnost, pa tudi odnos z Univerzo, spletno pojavnost in implementacijo sodobnih spletnih standardov. Če želimo sodobno, digitalizirano Univerzo, ji morajo študentje pokazati pot do nje.

Besedilo je odziv na nekorektno oz. kar lažno poročanje multimedijskega centra RTV (MMC) glede obrezovanja žensk in deklic v Iraku, ki naj bi ga zaukazala Islamska država. Obrezovanje žensk in deklic v Iraku praktično nima zgodovine, poleg tega pa ga islam nikjer ne omenja, zato prakse ne smemo označiti za muslimansko. Površno novinarstvo zastira dejansko problematiko obrezovanja žensk in deklic, saj je RTV prakso reducirala na početje islamskih radikalcev, tako rekoč teroristov, in s tem javnosti odrekla kritično artikulacijo tega kompleksnega problema.

Ko se je na domačem političnem parketu kot najnovejši bodoči odrešenik pojavil dotedanji strokovni sodelavec Državnega zbora Slovenije, sicer pa profesor na Pravni fakulteti, Miro Cerar, smo pristopili raziskovalno in analitično. Cerar je kampanjo namreč vodil izrazito nevsebinsko, z abstraktnimi obljubami, ki so dopuščale raznolike interpretacije. Bil je kot ovitek, ki je enim obljubljal, da se pod njim skriva izpolnitev njihovih želja, drugim pa, da spodaj res ni nič – kot strah v slovenskem pregovoru; znotraj votel, okoli pa ga nič ni.

V oddajo Tarča, kjer so povabljeni razpravljali o prihajajočih volitvah, je nacionalka povabila predsednike arbitrarno izbranih "najpomembnejših političnih strank." Kritični javnosti izbora oz. uredniške presoje o njem niso nikoli pojasnili. Kot protest proti tovrstnemu uokvirjannju političnega diskurza smo spisali javno pismo in ga naslovili na Lada Ambrožiča, varuha gledalčevih pravic, na Darjo Groznik, odgovorno urednico UPE Uredništva prvega programa, in Ksenijo Horvat Petrovčič, odgovorno urednico UPE Informativnega programa RTV Slovenija.

Ob moralni paniki, ki jo je sprožil zlonameren digitalni insekt po imenu heartbleed, smo se odzvali z zahtevo ponudnikom spletnih storitev po takojšnji identifikaciji varnostne grožnje in njeni odpravi. Heartbleed je ogrozil številne zasebne podatke na strani ponudnikov raznovrstnih storitev, zato smo reagirali z opozarjanjem odgovornih ter zbiranjem odzivov, saj so mediji večinoma napačno pozivali uporabnike k menjavi gesel, medtem ko je bila odgovornost za spletno varnost posameznikov tokrat izključno v rokah ponudnikov storitev.

Ob imenovanju nove KPK in njenega predsednika Štefaneca smo pripravili spletni opomnik za prihodnje volilno presojanje ob morebitnih novih kandidaturah predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja. Ta kadrovska rošada je nadzorni organ z visoko stopnjo javnega zaupanja simbolno razvrednotila v eni sami potezi. Orodje, digitalni opomnik, ki maši luknje v političnem spominu, je sicer uporabno za raznovrstno angažirano rabo, za leto 2014 pa je prejelo zlato nagrado Diggit. Ker dober glas seže v deveto vas, slab pa še bistveno dlje!

Od začetka leta 2014 dnevno posegamo v vsebinsko podhranjen domač medijski prostor. Z intervencijami v največ 1000 znakih opozarjamo na hrbtne plati velikih zgodb, izpostavljamo majhne, a pomembne pripetljaje, spremljamo neodvisne medije in zakulisne dogodke, ki imajo pogosto najbolj radikalen vpliv na življenje, skupno dobro ter naravo. Informacije in interpretacije preverimo večkrat in na različnih mestih, radi zastavljamo druga vprašanja. Z lupo beremo drobni tisk, z markerjem osvetljujemo opombe pod črto, dešifriramo oklepaje, funkcije in drugo družbenopolitično matematiko.

S spletno kampanjo Nov ŠOU smo podprli s strani Iskre predlagane statutarne spremembe ŠOU v smeri njene opredelitve kot institucije javnega prava ter s tem povezanim večjim nadzorom nad njenim delovanjem. Poleg predstavitve in razlage predlogov je kampanja ciljala tudi na pozivanje k čim večji udeležbi. Referendum kljub za študentsko politiko rekordni udeležbi (skoraj 6000) in jasno izraženi demokratični volji študentk in študentov (94 % se jih je opredelilo za predlagane spremembe) ni uspel, saj ni bil dosežen 20 % kvorum.

Dan za študentsko organiziranje je dogodek v ZRC SAZU, ki je izšel iz prvotne Danes je nov dan platforme Problemi. Razmisleke o pravnem statusu ŠOS in ŠOU, financiranju, funkcioniranju in politiziranju ter razpetostjo med skupnimi in partikularnimi interesi so prispevali Aleš Črnič, Slavko Gaber, Klemen Miklavič in Jože Vogrinc. Srečanje je v eter prenašal Radio Študent, polna dvorana študentk in študentov pa je razblinila mit o njihovi nezainteresiranosti ter vzpodbudila Danes je nov dan, da odtlej pomemben delež svojih aktivnosti navezuje na študentsko problematiko.

Dan za vodo je dogodek v ZRC SAZU, ki je izšel iz prvotne Danes je nov dan platforme Problemi. O problematiki privatizacije vodnih virov in iskanju bolj demokratičnih načinov upravljanja s skupnim so govorili Nikolai Jeffs (FHŠ), ki je predstavil socialne vidike privatizacije vode v Veliki Britaniji; Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), ki je opozorila na pasti privatizacije; Urša Šebenik (Inštitut za trajnostni razvoj), ki je govorila o dejanskih razmerah v Sloveniji in Žiga Vodovnik (FDV), ki je povedal, kaj se je s privatizacijo dogajalo v Latinski Ameriki.

S peticijo smo se pridružili naporom za ohranitev kluba K4 kot prostora progresivne in neodvisne kulturne ter glasbene produkcije ter Zavoda K6/4 kot neprofitne in odprte urbane platforme za sodobne umetniške prakse. Peticija je bila namenjena ŠOU v Ljubljani, novemu vodstvu Zavoda K6/4, pa tudi medijem ter pristojnim kazenskim in protikorupcijskim organom. V kratkem času smo zbrali 2465 podpisov, K4 pa je kljub netransparentni menjavi vodstva ostal bistveno bolj zavezan urbani kulturi, kot je bilo sprva načrtovano. #K4ZAZMERI!