Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Tata kupi mi auto, bicikl i romobil ...

Od poletja dalje bodo v Madridu ekološko bolj potratna vozila za parkiranje plačevala več. Količina izpustov dušikovega oksida v tem mestu kar za petkrat presega mejo, ki jo je postavila Evropska komisija.

Tako morajo vozniki diesel avtomobilov, ki so bili izdelani pred letom 2001, za parkirno mesto plačevati 20% več. Hibridni avtomobili bodo plačevali 20% manj, električni avtomobili pa bodo parkirali zastonj.

Toda razmislimo: ta ukrep pomeni olajšave za tiste, ki si nove, varčne in hibridne avte lahko privoščijo. Tisti z nevarčnimi (starimi?) avtomobili bodo plačevali več, kljub temu, da si novih vozil po vsej verjetnosti ne morejo kupiti.

Take akcije sicer izboljšujejo kvaliteto zraka, toda ni ga čez šetnjo in kolo


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument dostavite na mejl!
RSS

Preštejmo glasovnice

Po tem, ko je 339 članov PS odločilo, da je čas za ponovne volitve, se ti lahko zdi, da je itak vseeno. Ampak mora te vsaj malo mamiti misel o tem, česa si želijo tisti, ki jim (za razliko od tebe) volitve nekaj pomenijo.

1) Parlamentarke in parlamentarci berejo raziskave javnega mnenja, poznajo šolski/študijski koledar ter vedo kdaj greš na počitnice.

2) Nove mandatarke ne bo, v parlamentu si volitev želijo julija - ko si na morju.

3) Na zadnjih štirih državnozborskih volitvah vsakič čez pol milijona volivk in volivcev ostane doma. V kolikor bi vsi glasovali za eno (nobeno) stranko, bi le-ta gladko zmagala.

4) Pred šestnajstimi dnevi več kot pol (56%) volivk in volivcev ni želelo voliti nikogar.

5) Člani strank in mašniki bodo na volitvah pridno izpolnjevali glasovnice - tako kot vsakič do zdaj. Kaj pa ti?


Kje je Bruselj, ko bi moral pokazati zobe?

Dobra 2 meseca po tem, ko so Švicarji (predvsem nemško govoreči), na referendumu izglasovali migracijske kvote, se Bruselj še vedno zateka k bolj blagim ukrepom.

Da to pomeni resno kršitev sodelovanja z EU, ki je utemeljena (ta del so podpisali tudi Švicarji) na prostem pretoku kapitala, dobrin, storitev ter ljudi, je jasno. Švicarji so se samovoljno "izpisali" iz zagotavljanja ene od omenjenih 4 svoboščin, in prav je, da jim Evropa v zameno odvrne katero od drugih 3. Če tega ne naredi, bodo drugi - najbrž najprej Britanci, kmalu pa še kdo - dojeli, da se da z EU sodelovati tudi pod pogoji, ki jih postavljaš sam. Mimogrede, Švica 60% BDP-ja ustvari s trgovanjem z EU, EU pa posel s Švico predstavlja le 3% BDP-ja; čas je za powerplay.

Ni nam fajn, da vedno več ljudi verjame v državne meje :(


Vsi interneti tega sveta

Po razkritjih, ki jih je svetu prinesel Edward Snowden, kot skupnost še vedno nismo uspeli formirati enoznačnega odgovora proti tovrstnim oblikam nadzora splošnega prebivalstava.

Barack Obama že nekaj mesecev obljublja "prenovo" ameriškega vohunjenja sveta, čeprav ni ponudil še nobenega predloga, ki bi vohunjenje odpravil. Medtem so ZDA uspešno odbile nevtralnost internetne mreže, ki ponudnikom storitev omogoča, da za nekatere vsebine računajo dodatne premiume, kar del interneta iztrga iz rok ekonomsko šibkejših.

Angela Merkel pa navdih jemlje iz Turčije in Irana, ko pravi, da bi morala Evropa imeti svojo "komunikacijsko mrežo". Po domače povedano, Evropa želi svoj lasten internet. Vsako razbitje interneta na internete ubija revolucionarno naravo tega medija in takemu početju se moramo strastno upreti.


Naj za trenutek odloži delo ...

Živel 1. maj, dela prost dan za vse, ki delo imajo!

Ste podaljšan vikend izkoristili za izlet do vikenda na Gorenjskem ali prikolice v Strunjanu, potem ko ste opravili s spomladanskim čiščenjem svojega lastniškega stanovanja?

Tisti, ki dela nimajo, povečini niso šli nikamor. Bodisi nimajo dovolj denarja ali pa imajo preveč - dela. Nedoločen čas je povečini rezerviran za osamosvojitveno generacijo, ki svoje privilegije tovariško brani (kot je vajena iz socializma), ostali pa tekmujejo za drobtinice, ki padajo s še vedno dokaj polnih miz (kot uči kapitalizem).

Ste vedeli, da je zadnja jugoslovanska Ustava (iz l. 1974) pravico do dela opredelila kot temeljno človekovo pravico, naša Ustava (1991) pa o delu govori zgolj še kot o svoboščini? Živel torej 1. maj, praznik svobodnih!