Agrument

Letos je v veljavo stopila novela Zakona o minimalni plači, ki predvideva korekcije minimalne plače, ukrepi pa imajo nepričakovane posledice. Nekaterim bo dvig minimalne plače znižal oz. v skrajnih primerih onemogočil dostop do socialnih transferjev. Zakaj?

Krivec je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki upravičence razvršča v različne "socialno ogrožene" razrede. Prvotni zakon je razrede določal z izračunom deleža povprečne neto plače, vendar je vlada leta 2017 ureditev opustila in razrede vezala na fiksne zneske, ki naj bi se prilagajali cenam življenjskih dobrin. V resničnosti pa zneski iz novele po dobrem letu ostajajo povsem nespremenjeni. Višji dohodek lahko prosilca uvrsti v slabši razred ali celo izrine z lestvice upravičencev.

Dvig minimalne plače v resnici razkriva slabe politične odločitve prejšnje vlade. Vendar zaplet s socialnimi transferji ponuja tudi elegantno rešitev: ponovno uvedbo že preizkušenih ukrepov iz prvotnega ZUPJS.

Lojze Peterle je edini evropski poslanec, ki Slovenijo v Bruslju zastopa že vse od leta 2004, ko je smo prvič volili evropske predstavnike. V tem času je zaslužil že okoli milijon evrov. Z vsakim letom v Bruslju si evropski poslanec za 3,5 % plače zviša pokojnino, doseže pa lahko največ 70 %. Če bi Peterle dobil še en mandat, bi svojo penzijo povečal z okoli 3500 na dobrih 4500 bruseljskih.

A NSi je danes sporočila, da Peterle tokrat ne bo nosilec liste, kar drastično zmanjša njegove šanse. Morda je sodu izbilo dno, da si je v nekem spletnem intervjuju dovolil odkrito kritizirati Tonina, morda ga je kritiziral ravno zato, ker je vedel, da ne more računati na še en podarjen mandat?

Če je NSi z menjavo na vrhu lani poskrbela za kadrovsko pomladitev, potencialna Peterletova (70 let) prisilna upokojitev v tem smislu ne prinaša resne osvežitve: kot možna nosilca se omenja bivšo predsednico (59 let) in Horvata (63 let). Bi NSi tako ljuba roka trga res izbrala kogar koli od omenjenih treh?

Ne vemo natančno, kako se do sodelavcev obnaša minister Prešiček. 

Pričakujemo pa, da bodo vse obtožbe zoper njega po potrebi pretvorjene v kazenske ovadbe. Da je preiskava nujna, je jasno že iz njegovega odziva, ko sicer zanika obtožbe o grobosti, priznava pa, da je "prosil" šoferja, naj naokoli prevaža zasebne predmete. To sicer ni ravno zločin, je pa nekaj, kar človeku z ustrezno politično kulturo ne bi padlo na pamet. Prav tako tudi ne človeku z vsaj malo zgodovinskega spomina.

Najostreje obsojamo vsakršno neprimerno obnašanje na delovnem mestu. Verjamemo, da bi morali javni funkcionarji predstavljati zgled lepega vedenja in zato zanje predlagamo ničelno toleranco glede, no, vsega. Hkrati pa smo že dovolj dolgo na svetu, da vemo, da so z nadlegovanjem, poniževanjem in izživljanjem prežeti vsi aspekti vsakdanjega življenja. In medtem ko pravičniško delamo primer iz nekega tako nepomembnega prašička, da še njegov šef ne ve, kako mu je ime, mirno lopnemo tajnico po tazadnji ...

Naslednji teden bodo v Evropskem parlamentu predstavili študijo, ki preučuje razširjenost avtomatiziranih sistemov odločanja v EU, tudi v Sloveniji. 

V vabilu na dogodek so napisali, da na Finskem že zdaj algoritem rangira kandidate za službe na podlagi njihovih elektronskih sporočil, v Italiji so avtomatizirali zdravljenje pacientov, ki uporabljajo javno zdravstvo, na Poljskem sortirajo brezposelne, na Nizozemskem pa tovrsten sistem avtomatsko prepoznava goljufanje sistemov socialnega varstva. 

V Nemčiji se skrivnostnim praksam že upirajo: skupina aktivistov se posveča razkrivanju logike urada Schufa, ki rangira prosilce za kredite. S pomočjo donacij kreditnih poročil so ugotovili, da so določeni imeli slabe rezultate ne glede na odsotnost dolgov. Pri tem aktivistom pomaga GDPR, ki med drugim obvezuje k razlagam logike algoritmov, čemur se Schufa izogiba. Po ponedeljkovi sodbi, ki za neupoštevanje (sicer drugih postavk) GDPR kaznuje Google, si bodo morda premislili.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila največje grožnje globalnemu zdravju v 2019 in na seznam uvrstila tudi proticepilce. Zavračanje cepljenja navkljub dostopnosti cepiv resno ogroža napredek pri odpravljanju bolezni, piše WHO. Z boljšo precepljenostjo bi lahko preprečili dodatnih 1,5 milijonov smrti po svetu.

V Pakistanu in Afganistanu so zaradi imunizacije vse bliže izkoreninjenju otroške paralize, tudi boj proti virusu HPV je globalno vse uspešnejši.  Sočasno anti-vax gibanja doprinašajo k izbruhom "premaganih" bolezni kot so ošpice in oslovski kašelj. Tudi omenjeni napori proti otroški paralizi so v veliki meri ogroženi ravno zaradi nasprotnikov cepljenja. 

Medtem ko se nasprotniki zahodne medicine ukvarjajo z nejevero v najbolj efektivno zaščito pred smrtonosnimi boleznimi, pa po svetu - za perspektivo - devet o desetih ljudi diha onesnažen zrak. Zavedajmo se, da je boj za zdravje najprej boj za javno zdravje - v tem boju pa so cepiva vse prej kot sovražnik.