Agrument

Musk je kupil Twitter, da bi s političnim uravnoteženjem pomagal človeštvu. Twitter je v zadnjih letih res postal močno polarizirano okolje z malo prostora za konstruktivno komunikacijo, a Musk se je njegove transformacije lotil neuravnoteženo. 

V luči svobode govora se je odločil povrniti sporne profile, kot sta Trump in Tate, ni pa npr. razmišljal o rehabilitaciji DDoSecrets, neprofitne organizacije, ki je s t. i. BlueLeaks veliko pridonesla h gibanju Black Lives Matter. Prav tako Twitter kljub obljubi o omejitvi sovražnega govora ni ustavil širjenja antisemitske karikature Zelenskega s strani ruskih diplomatov, število antisemitskih in ostalih sovražnih čivkov pa je po Muskovem prevzetju poskočilo.

Samooklicani absolutist svobode govora je to povrnil izbranim desnim populistom, znanim po širjenju teorij zarot in sovraštva. Nič ni narobe s tem, da bi bila družbena omrežja prostor za kritično debato, a nadzor ene same osebe, ki »ve, kaj je dobro za vse«, tega gotovo ne bo prinesel.

V nedeljo smo z razočaranjem pričakali novo zmago ljubljanskega župana. Očitno mu je 54.680 volivk in volivcev oprostilo vse lumparije in ga za nov mandat ustoličilo v prvem krogu. Volilna udeležba je bila dosti pod državnim povprečjem, saj se volitev ni udeležilo več kot 60 % upravičenk_cev.

Kdo so ti ljudje in v kaj verjamejo, ne vemo, vemo pa, da so z volilno abstinenco ne le zadržali Zorana Jankovića pri koritu, ampak so k njemu pripustili celo Aleša Primca. Ta je z agresivnim (tako v smislu vsebine kot števila plakatov) oglaševanjem v županski tekmi pristal na 3. mestu, kot nosilec liste Glas za otroke in družine pa je pristal tudi v mestnem svetu.

Ljubljana je tokrat imela lepo priložnost, da samodržcu pokaže vrata. Nasproti mu je suvereno in brez kariernih madežev stala tudi Nataša Sukič, poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora. In čeprav se zdi, da je imela na lokalnih volitvah Levica še manj ambicij kot na predsedniških s Kordišem, je Sukič zbrala skoraj 10 % glasov.

Z vsakim dnem referendumske kampanje o RTV Slovenija je bolj očitno, da naš najpomembnejši javni medij potrebuje strokovno in od politike neodvisno vodstvo. Pristranska zasnova referendumskih oddaj, njihovo izkrivljeno vodenje, navzkrižja interesov in trhlo utemeljena pravna mnenja so le nekateri prijemi, s katerimi želijo nasprotniki zakona obdržati nadzor nad medijsko hišo.

A to je le vrh ledene gore vprašljivih odločitev aktualnega vodstva, ki z ukinjanjem oddaj, kot so Studio City, Politično s Tanjo Gobec in Globus, ter onemogočanjem kritičnih glasov znotraj RTV to sistematično razgrajuje, delovanje pa usmerja v prid ene politične opcije. Vse to počne v času, ko je bolj kot kadar koli nujen širok ter odprt pogled na Slovenijo in svet.

Razlogov v prid predlaganih sprememb je veliko, saj te med drugim odvzemajo vpliv politiki ter ga prenašajo na zaposlene in javnost. A če želimo, da bo RTV s posredovanjem verodostojnih informacij služila vsem, moramo v nedeljo to jasno izraziti!

Prejšnji teden je v Istanbulu odjeknila eksplozija, ki je ubila 6 ljudi. Erdogan je za napad obtožil kurdsko gibanje za svobodo, ki je zanikalo vpletenost in poudarilo, da nasprotuje napadom na civiliste. Turčija vztraja, da je bil ukaz za napad izdan iz Kobanêja, sirskega mesta blizu turške meje, kjer so leta 2015 potekali spopadi med kurdskimi borci in ISIS. 

Medtem Turčija dnevno bombardira vojaške in civilne tarče v severni Siriji, v nasprotju z mednarodnim pravom pa je okupirala dve tamkajšnji regiji. Nedavno sta bila le zaradi omembe morebitne preiskave obtožb o uporabi kemičnega orožja nad kurdskimi borci obtožena vodja turške zdravniške zbornice in poslanec, ki sta pridržana zaradi "teroristične propagande". 

Turčija je že začela s »povračilnimi« zračnimi napadi v Iraku in Siriji, ki naj bi bili usmerjeni le na kurdske vojaške baze, a so zadeli mesto Kobanê in dve vasi. Turčija na očeh svetovne javnosti nemoteno obračunava s Kurdi. Tudi naša diplomacija gleda stran.

Prihodnji teden bo v prestolnici potekal knjižni sejem. Gre za izjemno pomemben dogodek za vse, ki kdaj vsaj obiščejo svet besed, če že ne bivajo v njem za stalno. Na drugi strani iz sveta Številk vemo, da polovica Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Kljub vsem pobudam smo torej dokaj slabi bralci. 

Nekateri razloge za to iščejo v ceni knjig, čeprav lahko najdemo prevode tujih avtorjev na naših policah po ugodnejših cenah kot na nekaterih večjih trgih. Problem lahko predstavljajo knjige v tujem jeziku. Zakon o enotni ceni knjige namreč določa, da cena velja šest mesecev od dneva začetka prodaje. To pomeni, da nove knjige v slovenskem jeziku ne morejo biti na voljo s popustom – razen na sejmih in predstavitvenih dogodkih.

Zakon pa ne velja za uvožene knjige v tujem jeziku, zato so običajno te cenejše od svojih prevodov v slovenščino. Obisk sejma je zato idealna priložnost, da obenem podpremo domači tisk in obogatimo svojo knjižno polico z novostmi po ugodnih cenah.