Agrument

Žal živimo v družbi, ki predpostavlja spol glede na posameznikove genitalije. Cisspolnost, tj. ujemanje spolne identitete s spolom, določenim ob rojstvu, in ideja, da obstajata le dva spola, sta tipični za kapitalistične družbe, kjer družbena ureditev sloni na stereotipnih spolnih vlogah in izbrisu drugih spolnih identitet.

Zato se ne gre čuditi, da obstaja v lean in “feminističnih” krogih, kjer se debata vrti zlasti okoli enakih možnosti za doseganje bogastva, velik odpor do transspolnih ali nebinarnih oseb. Pod pretvezo zaščite žensk pred moškim nasiljem in namišljenim strahom pred izbrisom ženske identitete ideologija TERF krepi tradicionalne spolne vloge, ki jim pri plezanju po družbeni lestvici pač pridejo prav.

Prvi korak do vključujoče ideje spola in porušenih spolnih stereotipov je odmik od biologije. Družbeni spol je zgolj skupek priučenih obnašanj, svobodo pa bomo dosegli le, če se bomo nehali toliko ukvarjali s tem, kaj ima nekdo v hlačah.

Ste zasledili zgodbo o norveških rokometašicah na mivki, ki so se uprle nošnji seksističnih dresov in bile zaradi "neprimernih oblačil" kaznovane s strani Evropske rokometne zveze?

Dasiravno so bila v primerjavi z moško uniformo uporniška oblačila norveške ženske reprezentance še vedno razgaljajoča in oprijeta, pa so športnicam vendarle ponudila malo več dostojanstva kot predpisani dresi. Problem je bil zlasti v hlačkah: neubogljive Norvežanke so si namesto bikinijev drznile obleči dovolj dolge gate, da so se v njih lahko brezskrbno gibale.

V kratkem času je to že druga reakcionarna odločitev kakšne mednarodne športne zveze glede tem, povezanih s seksualnimi in spolnimi manjšinami. UEFA si ni drznila odigrati tekme pod mavrico, ker da ni politična organizacija, EHF pa za svojo odločitev nima niti racionalizacije. No, saj: le kako bi lahko racionalizirali stališče, da ženski šport ni atraktiven zaradi športa kot takega, ampak zaradi teles, ki v njem tekmujejo?!

Ustavno sodišče je že trikrat razglasilo nekatere od vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije za protiustavne. Decembra lani, ker vlada ni objavljala podaljšanja odlokov v Uradnem listu RS, junija letos, ker ZNB ni ustrezna podlaga za omejevanje gibanja in zbiranja, in nazadnje ta teden, ko je sodišče odločilo, da je vlada nesorazmerno omejevala pravico do zbiranja. Tako so bili nekateri ukrepi za preprečevanje epidemije razveljavljeni dvakrat, ukrep prepovedi shodov pa kar trikrat, vsakič zaradi drugega razloga.

Vendar niti Ustavno sodišče niti vlada na podlagi teh razsodb nista sistemsko rešila protiustavnega stanja in odpravila škodljivih posledic neustavnih odlokov. Ne le, da vlada ni prevzela nobene odgovornosti za uveljavljanje pravnega reda, ki ni v skladu z ustavo (kar trikrat!), Hojs ob vsaki priložnosti napada Ustavno sodišče. Tako smo račun za neustavno stanje plačali oglobljeni sleherniki, medtem pa se (ne)odgovorni delajo norca iz pravne države.

Na okupiranem palestinskem teritoriju zaradi neskladnosti vrednot podjetja s početjem izraelske vlade ne bo več mogoče kupiti sladoleda Ben & Jerry's. Problematične prakse agresorjev so se ta teden potrdile z nasilno evakuacijo vernikov iz mošeje Al-Aqsa, kjer so za izraelske romarje z gumijastimi naboji in solzivcem izpraznili to sveto mesto. 

Z izvozom lastnih produktov pa v Izraelu nimajo težav. Podjetje NSO Group namreč že od leta 2016 nudi orodje za sledenje in nadzor, ki se (je) uporablja(lo) tudi za vohunjenje in vdor v telefone madžarskih novinarjev, aktivistov in poslovnežev.

Vemo, da se Janševa politika zgleduje po idolu Orbánu. Nimamo dokazov, da se podobna praksa izvaja tudi pri nas, imamo pa indice, da našo vlado še kako zanima. Glede na izobešanje zastav in sprejem padalcev se morda dogovarjajo kar za kompenzacijo ...

Že pred pandemijo je gonja po vse večji produktivnosti številne zaposlene silila v vedno daljše urnike in stalno razpoložljivost, ob premiku v domače pisarne pa so se delovni dnevi še podaljšali, po njihovem zaključku pa je bilo poslanih še več elektronskih sporočil. 

Brišejo se ločnice med zasebnim in poslovnim življenjem, kar prinaša številne negativne učinke na zdravje, na primer prekomeren stres, depresijo ali izgorelost. Prav zato so v nekaterih državah že uzakonili tako imenovano pravico do odklopa, ki delavcem zagotavlja, da jim zunaj delovnega časa ni treba opravljati nalog, kot so odgovarjanje na telefonske klice, pisanje elektronskih sporočil in drugo digitalno komuniciranje.

Podobno zakonodajo zdaj pripravlja tudi EU, dokler pa ta ne bo uradno sprejeta, poskusimo pravico do odklopa drugim priznavati kar sami. Ko se naslednjič znajdemo pred pošiljanjem poznopopoldanskega elektronskega sporočila, z njim raje počakajmo do naslednjega dne.