Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Napoteni v izkoriščanje

Področje napotovanja delavcev po državah članicah EU je v porastu. V preteklih letih je ustvarilo poslovne modele, ki se napajajo z izkoriščanjem delavcev ter njihovim nepoznavanjem sistemov socialne varnosti in zaščite v državah, kamor so bili napoteni na delo. Izjema niso niti nekateri naši delodajalci, med najbolj odmevnimi kršitelji pa je več primerov slovenskih podjetij.  

Nedavno je bila z namenom urejanja tega področja na ravni EU ustanovljena Evropska agencija za delo; organ, za katerega še ni znano, kako bo deloval in kakšne pristojnosti bo imel. Prav tako se bo prihodnje leto iztekel rok za implementacijo direktive, ki bi zagotovila enotne standarde minimalnega plačila in socialne varnosti, ta sprememba pa vsem državam članicam ni enako pogodu. 

Če morda iščemo vzroke za vznik premnogih nacionalizmov po Evropi z Brexitom vred – ob pravičnejši redistibuciji bogastva in progresivnejši socialni politiki bi bilo morda koga manj strah, da mu bo nekdo ''z Juga'' ukradel službo!


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

Reci rasistu – rasist!

Po volitvah leta 2016 je obveljala interpretacija, da je Trump zmagal, ker mu je uspelo nagovoriti revne bele volilce, ki jih je Washington pozabil. Tiste volilce, ki jih je neolibralizem pustil na cedilu, politika pa jim ni ponudila alternative. 

Southern Poverty Law Center ponuja drugačen vpogled: v Ameriki se je porast sovražnega govora zgodil po tem, ko so mediji objavili statistike, ki so napovedovale, da bodo v prihodnjih letih belci postali manjšina. Analize volilcev iz leta 2016 pritrjujejo, da sta Trumpa v Belo hišo pripeljala rasizem ter strah pred izgubo statusa in ne stanje ekonomije.

Seveda ne gre za medsebojno izključujoči razlagi – velikokrat ravno ekonomska negotovost vzpodbudi ljudi, da iščejo grešne kozle. Vendar je pomembno, da s prstom pokažemo na rasizem in ne dovolimo volilcem, da se skrivajo za raznimi legitimizacijami za svoje ksenofobne in rasistične odločitve. In ne pozabimo – enako se dogaja doma!


To je ta občutek – natega.

V začetku meseca je Coca-Cola predstavila "revolucionarno" tehnološko inovacijo, in sicer plastenko, narejeno iz plastike, ki so jo pobrali iz oceanov in reciklirali. Mnogi novo plastenko pozdravljajo, češ da gre za pozitiven ekološki premik, podjetje samo pa pravi, da je (doslej le prototipen) izdelek pomemben korak na poti proti zero-waste politiki. Zaenkrat so izdelali 300 plastenk, v njih pa je približno 25 % plastike, ki prihaja z mediteranskih plaž.

Grozno je, da se kot okoljske inovatorje prepoznava akterje, ki so neposredno krivi za onesnaženje. Namesto da bi zmanjšala porabo vode za proizvodnjo svojih izdelkov, ravnala po načelih pravične ekonomije, spoštovala delavske pravice, plastenke pa zamenjala za steklenice, Coca-Cola iz morja pobira – in ponovno uporablja – lasten drek. No, pravzaprav ga ne pobira Coca-Cola. Omenjenih 300 pilotnih "eko" plastenk je bilo izdelanih iz odpadkov, ki so jih v 84 čistilnih akcijah nabrali španski in portugalski prostovoljci. Slabo.


Pravica do duševnega zdravja

Med osebami z motnjami hranjenja je približno četrtina moških, a študije nakazujejo, da med njimi le slabih 10 % poišče pomoč. Eden od vzrokov za to je zmotno prepričanje, da se s tem problemom soočajo predvsem ženske.

Podoben vzorec vidimo tudi pri drugih duševnih stiskah. Depresija in anksioznost sta posebej pri najstnikih pogosto spregledani, moški pa pri sebi simptomov ne prepoznavajo ali pa o njih molčijo. Medtem ko so v zahodnih kulturah ženske pogosteje nagnjene k samomorilnim mislim in obnašanju, pa se poskusi samomora med moškimi trikrat bolj verjetno končajo s smrtnim izidom. 

Zatiranje čustev ni nevarno le za same moške. Za večino fizičnega nasilja v družbi so namreč odgovorni prav moški; tista polovica človeštva, ki je bila vzgojena v prepričanje, da morajo biti močni in stoični

Pričakovanje, da moški ne jočejo, rojeva nasilje. Na poti do dobrega duševnega zdravja in varne družbe ima tako podiranje spolnih stereotipov pomembno vlogo.


Obljuba Kurdom

Ideja o Kurdistanu je zgolj obljuba za doseganje strateških interesov tujih sil. To so zopet dokazali Američani, ki se iz Sirije umikajo zaradi želje po končanju "večnih vojn". Tako Trump, ki je samo letos vojski namenil 4,7 % več sredstev kot lani, in z veseljem podpira nekatere druge konflikte po svetu.

Podoben kaos, kot ga je največja vojaška sila na svetu pustila v Iraku, zna doleteti tudi severne predele Sirije, kjer zaradi napredovanja turške vojske Kurdom ponovno grozijo težki časi. Ti so za preživetje celo pripravljeni ogroziti težko priborjeno delno avtonomijo ter sprejeti dogovor z Assadom.

Kurdi so sicer skozi zgodovino potegnili "ta kratko", saj jim je bila lastna država obljubljena zgolj takrat, ko je bilo to za Zahod prikladno. Brez zunanje podpore so bili v zameno za preživetje prisiljeni pozabiti na neodvisnost.

Mednarodna skupnost se nerada vmešava v "turške notranje zadeve", a časa za debato o tem, glede na pogostost in krutost napadov v zadnjem tednu, ni več.