Agrument

Prav kakor sta po industrijski revoluciji z masovno proizvodnjo trg in država postopoma nadomestila vlogo družine in skupnosti, tako je tudi tradicionalne vrednote povezanosti in sočutja zamenjala obljuba individualizma, a za ceno izgube kolektivnega mentalnega zdravja. Kot krave mlekarice, ki zaprte v svoje razdelke staje životarijo v čustveni stiski, se tudi sami izoliramo od človeku bolj prijaznega načina življenja, le da v ograde vsakodnevno vstopamo prostovoljno, tudi ko s tem puščamo nenaslovljene čustvene potrebe. Morda je torej čas za reorganizacijo vrednot na individualnem nivoju, a z namenom ponovnega povezovanja – če že ne na podlagi "zastarelih" identitetnih politik, pa preko "vrnitve k naravi" in skupnega boja zanjo.

Humor je bil vedno odlično ogledalo vsesplošnega družbenega vzdušja in uporabno orodje ali pa kar orožje v težkih časih.

Če je popularnost nihilistično obarvanega humorja na družbenih omrežjih povsem razumljiva glede na pesimistično obarvane napovedi prihodnosti človeštva in našega planeta, je fascinacija nad t.i. "cringe" humorjem na prvi pogled malo manj jasna. Gre za občutek sekundarne zadrege ob vedenju nekoga drugega. Znanstveniki so razkrili, da je neprijeten občutek, ki ga začutimo ob opazovanju kršenja socialnih norm, posledica aktivacije enakih nevronskih poti kot pri fizični bolečini. Do tega pa pride samo, kadar do ljudi čutimo empatijo. 

Liki iz filmov in nadaljevank, kot je The Office, ki znajo dobro manevrirati v tej sivi coni med družbeno sprejemljivim in manj sprejemljivim vedenjem, nam prirastejo k srcu ravno zaradi igranja na noto empatije. Čeprav "cringe" deluje le kot podkategorija črnega nihilizma in pesimizma nad človeško družbo, pa se za njim torej skriva čut za sočloveka.

Če so (na žalost) umori novinarjev na Bližnjem vzhodu in v Afriki ne tako zelo redka novica, pa umorov novinarjev v EU doslej nismo bili vajeni. Po umoru malteške novinarke oktobra lani sta bila na Slovaškem konec prejšnjega tedna umorjena preiskovalni novinar Jan Kuciak in njegovo dekle. Podobno kot Daphne Caruana Galizia je tudi Kuciak je pisal o korupciji in davčnih utajah ter s tem stopil na žulj marsikateremu politiku in podjetniku.

Novica o uboju novinarja je sicer zaokrožila po svetovnih medijih, politiki so solidarnostno obsodili dejanje, kljub temu pa težko pričakujemo, da bo dogodek deležen resne obravnave, ki bi si jo zaslužil, saj so bili tarča umrlega največkrat prav najpomembnejši državni funkcionarji. Kot glavnega osmuljenca trenutno omenjajo italijansko mafijo, ki ji okrutna dejanja niso tuja, kot grešni kozel pa predstavlja odličen povod za še večje distanciranje politike.

Medtem je včeraj zagorela tudi finančna administrativna stavba v Košicah, kjer so bili shranjeni prav pomembni dokumenti, ki jih je preiskoval Kuciak. Slovaške oblasti in EU dogodkov sicer ne povezujejo, sami pa lahko presodite, ali gre res zgolj za naključje ...

Pretekli teden je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) organizirala 31. skupščino. Na njej so študentski funkcionarji imenovali novega predsednika ŠOS, generalnega sekretarja ter "nadgradili transparentnost delovanja".

Mesto generalnega sekretarja je prevzel kar dosedanji predsednik ŠOS Aleksander Spremo. Spremo je sicer znan po zagovarjanju sporne zasebne pravne subjektivitete študentskih organizacij. Nova funkcija bi lahko bila nagrada za ohranjanje statusa quo.

Odhajajoče vodstvo ŠOS je želelo z uvedbo dodatnih ukrepov pokazati, kako nepotrebne so zakonske spremembe. Po novem denimo obsojeni funkcionarji ne smejo imeti vodstvenih funkcij. Vendar so študentski funkcionarji ob tem "pozabili" prepoved razširiti tudi na zavode študentskih organizacij, kjer pravnomočno obsojen funkcionar trenutno še vedno zaseda direktorski položaj. Med ukrepi prav tako ni pravil javnega naročanja, ki bi onemogočila posle z bivšimi študentskimi funkcionarji ... V študentskem organiziranju nič kaj novega torej.

V soboto je Janez Janša, ki ni ravno znan kot ljubitelj nacionalke, na Twitterju delil povezavo do oddaje Utrip. Zanimalo nas je, kaj mu je bilo tako všeč.

Oddaja se začne s stavkom: "Verjetno še ni bilo vlade, katere konec bi nekaj mesecev pred volitvami tako težko čakali skorajda vsi v Sloveniji." Sledi povzetek glavnih napak vlade v minulem tednu, ki jih, roko na srce, res ni bilo malo. Poročanje o slednjih seveda ni nič spornega in je celo zaželeno, ni pa higienično, da oddaja v dramskem trikotniku kot razplet ponudi motivacijska govora Janeza Janše in Mateja Tonina.

Oddaje nista podpisala ne Rosvita Pesek ne Jože Možina, temveč Jadranka Rebernik, bivša odgovorna urednica informativnega programa, o razrešitvi katere je v angleščini tujino "obveščalo" tudi SDS trobilo Nova24.si. 

Nora24 poroča, da je bila ga. Rebernik odstavljena, "ker ni bila levičarka". Mi sicer res ne poznamo internih dinamik RTV, smo pa na lastni koži izkusili, da je delovala skrajno neprofesionalno.