Agrument

Novico o zadrogirani bruseljski orgiji, katere se je udeležil vodja poslanske skupine Fidesz in "dober kolega Milana Zvera", velja postaviti v kontekst.

Spomnimo se 15 let starega medijskega umora Jurija, takrat poslanca ZLSD, ki so mu "novinarji" nastavili past v obliki svingerskega oglasa. Juri si tega ni zaslužil. Čeprav je bil naiven, svojega življenja ni posvetil kulturni vojni in širjenju nestrpnosti – če svingaš, pač nisi nič manj socialni demokrat.

Bolj hinavska je zgodba Gorenaka, ki so ga policisti še 10 let prej zasačili, kako z nekim dvajsetletnikom beži s parkirišča v Tivoliju, tedaj znanega mesta za nudenje spolnih uslug. Vinko je vendar član stranke, ki se v tej državi najbolj zavzeto bori proti pravicam vsakršnih manjšin. 

Szájer pa je celo soavtor homofobne madžarske ustave in vodja stranke v EP, ki je še nekaj dni nazaj aktivno nasprotovala LGBTIQ pravicam. Za polno mero je z nagci žural kar med najstrožjim lockdownom.

Na Nori24 so o dogodku seveda "pozabili poročati".

Microsoft, ki je skozi desetletja svojega obstoja močno zaznamoval tako osebne kot službene računalnike, pripravlja ponudbo, ki bo šefom in šeficam precej olajšala vohunjenje nad zaposlenimi. V prihodnjem programskem svežnju Microsoft 365, ki vključuje popularna orodja Word, Excel in PowerPoint, bo na voljo nov nabor funkcionalnosti, združenih pod frazo productivity score.

Microsoft seveda samo odgovarja na potrebe na trgu. Analitična hiša Gartner je junija poročala, da 16 % delodajalcev vedno bolj uporablja različna orodja, s katerimi lahko sledijo aktivnostim svojih zaposlenih. V Microsoft 365 bodo orodja za nadzor avtomatsko vklopljena, kar bo dodatno normaliziralo vohunjenje, ki je v času povečanega dela od doma zagotovo vse bolj privlačno.

Zasebnost na delovnem mestu si zaslužimo vsi, ne le šefice in šefi. A, če si jo želimo zagotoviti, bomo morali biti bitko tudi v službi in ne le na internetu. Naj bo to priložnost, da nehamo razmišljati o našem delovnem mestu kot o apolitičnem prostoru! 

Skoraj vsakdo od nas pozna nekoga, ki ga je "vzel internet" – prijatelja, ki je nič hudega sluteč padel v radikalizacijski lijak teorij zarot, lažnih novic in politične propagande ter spremenil svojo osebnost do te mere, da je druženje z njim postalo nemogoče. Izkušnja je še posebej boleča, ko gre za starše, stare starše ali bližnje sorodnike. 

Mnoge raziskave opozarjajo, da so dezinformacijam bolj naklonjeni starejši ljudje. Zaradi slabše medijske in internetne pismenosti, slabega poznavanja delovanja družabnih omrežij in kognitivnega upada prej nasedejo teorijam zarote in težje ločujejo med verodostojnimi in neverodostojnimi viri.

Kot kaže, se bo problem v prihodnosti še poglabljal. Dezinformacijskih trikov je vedno več, prebivalstvo se stara, pandemija pa je socialno izolacijo in uporabo družabnih omrežij še povečala. A svetla točka ostaja dejstvo, da so ljudje, kadar čutijo anksioznost, bolj dovzetni za spremembe svojih stališč. Kaj lahko storimo, da bodo premaknjeni v pravo smer?

Kljub temu, da je velik del sveta "zaklenjen" – ohromljen je letalski promet in upočasnjeno gospodarstvo – hitreje kot kadarkoli prej drvimo v ekološko katastrofo. Resda je pojav novega koronavirusa vplival na zmanjšanje emisij, a Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da gre na letni ravni (4,2–7,5 %) za drobno motnjo, manjšo od vsakoletne naravne variacije. Prav zdaj se svet sooča z rekordnimi vrednostimi CO2 v ozračju, zrak je slab tudi pri nas. Ukvarjanje s pandemijo pa predstavlja zastranitev od vprašanja podnebnih sprememb, ki so, čeravno manj očitno in nenadno, pogubne ne le za človeštvo, ampak za cel ekosistem.

Posledice podnebnih sprememb bodo bolj daljnosežne od posledic koronavirusa. Ekološki stranski učinki pandemije so le kaplja v morje in ne bodo ustavili podnebne katastrofe. Ni dovolj, da namesto nas zdaj potuje predvsem blago, ki ga naročamo na spletu. Potrebno bo na novo premisliti sistemske okvirje, ki nas silijo v nenehno trošenje. Priložnost je že danes.

V drugem tednu novembra, ko je bilo pozitivnih testov na koronavirus več kot četrtina, je večina zaposlenih še vedno hodila v službo – med njimi mnogi s simptomi covid-19 ali tisti, ki so bili v nedavnem stiku z okuženo osebo. Strogo od doma je delalo le 36 odstotkov zaposlenih, več kot polovica pa je bila v na delovnem mestu ves čas.

Nedavna raziskava kaže tudi, da bi četrtina tistih, ki so hodili v službo, delo lahko opravljala od doma, vendar se za to niso odločili ali pa jim delodajalci tega niso omogočili. Izvajalci raziskave, kot tudi stroka, opozarjajo, da bi obvladovanje epidemije omogočilo prav delo od doma, saj to najbolj omeji stike med ljudmi.

Spomladi, ko so bile številke obratne, in ko naj bi od doma delalo 70 odstotkov, smo bili v boju proti virusu uspešnejši, pa tudi enotnejši. Morda bi bilo dobro, da bi namesto absurdnih glob za pozivanje k državljanski nepokorščini vlada z ukrepi raje spodbujala delodajalce, da zaposlenim omogočijo delo od doma, kadar je to mogoče.