Agrument

Luče v Zgornji Savinjski dolini so postale prva slovenska samooskrbna energetska skupnost. Vas, ki je imela v preteklosti šibko elektroenergetskego omrežje zaradi geografske razgibanosti in razpršene poseljenosti, sedaj električno energijo v celoti pridobiva na osnovi obnovljivih virov, predvsem sončne energije.

Pilotni projekt je odličen pokazatelj tega, da je z združevanjem tehnologije, gospodarstva in lokalnih skupnosti možno oblikovati trajnostne modele delovanja, ki nudijo pravilne odgovore na trenutno okoljsko krizo. Pri tem pa ni potrebno razmišljati le na mikro lokalnem nivoju. Za primer lahko vzamemo Kostariko, ki je v 90. letih začela z načrtnim pogodzovanjem po tem, ko je izgubila skoraj polovico deževnega gozda zaradi ekstenzivnega poseka. S shemo subvencij, ki denar črpa iz visoke obdavčitve fosilne industrije, je v program aktivno vključila lokalno prebivalstvo in lastnike zemljišč, ki danes s ponosom skrbijo za naravo.

Želimo si še več takšnih zgodb o uspehu!

Težko najdemo pozitivne plati, ko govorimo o korona virusu. Posledice pandemije bomo najverjetneje čutili še precej let, vseeno pa lahko zasledimo tudi nekaj dobrih vidikov. Poleg manjše količine toplogrednih izpustov je 2020 tudi leto, ko je prenehalo kaditi več ljudi kot kadarkoli v zadnjih 10 letih.

Kljub nasprotujočim mnenjem, ali kajenje res negativno vpliva na potek bolezni, si skoraj vsak kadilec želi, da bi mu uspelo prenehati kaditi. Za mnoge izmed njih je bil šele strah pred resnejšimi zapleti dovolj dobra motivacija. Upamo, da bo to tudi dolgoročno razbremenilo zdravstvo, saj se skoraj vsak kadilec sooča z zdravstvenimi težavami, ki so povezane s kajenjem. Obenem pa je kajenje še vedno eden izmed vodilnih vzrokov smrti po svetu. 

Ne bomo se pretvarjali, da bo naše ponovno opozarjanje na vse negativne posledice kajenja zares koga prepričalo v prenehanje. Upamo le, da izzivi in stresi, ki so pred nami, ne bodo prinesli tudi ponovnega povečanja števila kadilcev.

November ni samo Movember, mesec ozaveščanja o zdravju moških, je tudi mesec osveščanja o transspolnosti. Osrednja domača NVO na tem področju, TransAkcija, ta mesec obeležuje tudi letos. V luči aktualne politične situacije ni naključje, da kot centralno temo postavljajo vprašanje upora. V sodelovanju s tovariškimi civilnodružbenimi organizacijami pripravljajo tudi posebno številko zina, Uporniški femini-zin, v katerem želijo na teorijo in prakso upora pogledati kar najbolj vključujoče in povezovalno.

Celo gibanje Movember je zmoglo moškost predstaviti tudi vključujoče ter poleg izključnih težav oseb z "moškim" reproduktivnim sistemom, kot sta raka prostate in mod, izpostaviti tudi probleme, ki pestijo vse moške, kot so npr. družbeni pritiski glede pričakovanega vedenja, (ne)izražanja čustev, načinov soočanja s problemi itd. Ker nam bo le solidarno povezovanje različnih bojev prineslo v vseh pogledih manj toksično družbo, preštejmo in seštejmo svoje raznolike upore v skupen boj!

Ministrstvo za kulturo, ki bi med pandemijo obnavljalo “poslovne” prostore, je nevladne organizacije na Metelkovi 6 na prvi dan ponovne razglasitve epidemije obvestilo, da jih meče na cesto, ker stavbo potrebuje zase. Kje v krizi in izven proračunskega plana hranijo sredstva za obnovo, na MK ne izdajajo. 

Ko so protestniki v petkovi akciji ministra Vaska Simonitija in sodelavce simbolno deložirali na cesto z instalacijo birokratskega prostora in pripravljenih odstopnih izjav, je Simoniti to, po zgledu premierja Janše, označil za grožnje s smrtjo. 

Medtem ko deložacija in protest priročno dvigujeta prah, je manj govora o drugih spremembah, ki jih uvaja ministrstvo, med njimi tudi predlog novega pravilnika o strokovnih komisijah. Ta niža število članov (in mnenj) in dovoljuje imenovanje tudi članov ministrstva, s katerim bi minister lahko stroko izrinil iz odločanja o delitvi javnih sredstev.

V času že tako ogroženega nevladnega sektorja Simonitijev predlog razumemo kot grožnjo s smrtjo – kulturi!

Letošnji beloruski prejemniki nagrade za svobodo misli so policistom z obrazov odstranjevali maske. V času, ko so se morali brez orožja zoperstaviti strahovladcu in je bilo vsem jasno, kje je prava stran zgodovine, je država policiji zagotavljala tisto, česar civilistom nikoli noče – anonimnost.

Policistom je veliko lažje tepsti protestnike, če lahko pred tem svoje ime in priimek pustijo doma. Ne le beloruskim. Tudi v ZDA poročajo o policistih, ki si prelepijo ime na jopiču, preden gredo civilistom prebirati kosti.

Večina sveta stoji križem rok in opazuje Belorusijo. A ne Apple: ta deluje proti beloruskim protestnikom. Upravljalcem platforme Telegram je zapovedal, naj ukinejo kanale, ki jih protestniki uporabljajo za koordinacijo in deanonimizacijo policistov. Podobno se je zgodilo že v Hong Kongu, ko je Apple odstranil aplikacijo, ki je protestnikom omogočala zbiranje informacij o protestih in policijskem odzivu. Bojmo se tehnologije, ki "zgolj" spoštuje lokalne zakonodaje!