Agrument

Nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs je marca v državni zbor vložil predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Zakon uvaja koncept “nedostojnega vedenja do uradne osebe” in predvideva kazen, če na primer prej omenjenemu ministru pokažate sredinec. Kazen vas čaka tudi, če mu sredinec, ker je škodljiv minister, pokažete npr. v nedeljo zjutraj, ko Hojs ne opravlja svoje funkcije, temveč je v mestu po zasebnih opravkih. 

Uradne osebe, kot so politiki ali policisti, bodo tako pod novo ureditvijo bolj zavarovane od slehernika, oziroma, kot je situacijo opisal novinar Peter Petrovčič, bo po novem zakonu lahko politični funkcionar brez skrbi pokazal sredinec ljudem, če pa bo situacija obratna, bo anonimna posameznica kaznovana z globo med 500 in 1000 €. 

Vlada, ki ignorira ljudstvo, in policija, ki izdaja kazni zaradi nasprotovanja vladi ter išče protestnike kar na domačih vratih, si vljudnosti ne zaslužita in je tudi ne bosta dobili, zakon gor ali dol!

Je pandemija z vsemi omejitvami res blagodejno vplivala na okolje? Poročilo Svetovne meteorološke organizacije razkriva, da se je podnebna kriza v letu 2020 neizprosno okrepila. Kljub vsem omejitvam proizvodnje, potrošnje in javnega življenja zmanjšanje emisij ogljika ni imelo zaznavnega vpliva na atmosfersko koncentracijo toplogrednih plinov. 

Lansko leto je bilo tudi leto rekordnih vremenskih ekstremov: orkani in cikloni so divjali v ZDA in Indiji, vročinski valovi so prizadeli Avstralijo in Arktiko, poplave več delov Afrike in Azije, požari pa Avstralijo in Ameriki ... 

Podnebna kriza je tu, nam pa se z okoljskim ministrom, ki ni sposoben poslušati znanosti ter učinkovito naslavljati okoljskih vprašanj, še posebej slabo piše. Vizjak se namreč po trumpovsko sprašuje, ali ne gre pri podnebnih spremembah le za ''nek cikel v zgodovini Zemlje''. Zaradi njega in ostalih trolov, ki vodijo državo, je civilnodružbeni angažma vseh nas pomemben bolj kot kadarkoli prej!

Avtoritarni čadski predsednik Déby je bil ubit takoj po volitvah, na katerih si je na 30 let podlage zagotovil nov mandat. Vojska je razpustila parlament, postavila tranzicijsko vojaško vlado, za predsednika imenovala Débyja mlajšega, volitve pa obljublja čez leto in pol. Javnost ogorčeno zahteva demokratičen proces, skozi situacijo pa se spet zrcali francoski neokolonializem.

Medtem ko Afriška unija vojaško hunto kritizira, se je Macron kot edini tuji voditelj udeležil Débyjevega pogreba. Čad je, poleg nafte seveda, za Francijo strateško izjemno pomemben. Kot del Françafrique, ki se zares nikoli ni znebila kolonialne nadvlade, predstavlja pomemben branik pred uporniškimi skupinami, ki bi politično destabilizirale regijo. To bi seveda krepko udarilo francosko ekonomijo, ki bogati na račun izkoriščanja. Ni čudno, da Francija podpira svakojake diktatorje, ki skrbijo za njene interese, neozirajoč se na trpljenje doma.

Kako že? Liberté, égalité, fraternité. Ja, ampak samo, če si Francoz!

V preteklih treh desetletjih je prej močna slovenska lesnopredelovalna industrija skoraj docela propadla. Kot majhna država smo z vstopom v EU sprejeli vlogo izvoznika te surovine v Avstrijo in Nemčijo, kjer v to panogo vlagajo več.

Država bi kot lastnik 20 % vseh gozdov v Sloveniji lahko naredila več za promocijo uporabe lesa v gradbene namene, prav tako pa bi s subvencijami in večjimi investicijami lahko ponovno zagnala lesnopredelovalni sektor gospodarstva. 

Gospodarski minister Počivalšek sicer javno izpostavlja les kot surovino prihodnosti in sanjavo govori o sedmih velikih lesnopredelovalnih centrih. Čeprav se izboljšujejo pravila o obvezni uporabi lesa pri objektih splošnega družbenega pomena, gre zaenkrat vendarle bolj za besede kot za dejanja. Investicije prihajajo iz tujine.

Tako še vedno velja, da izvažamo surovino in uvažamo gotove izdelke, čeprav v tem ni niti ekološkega niti ekonomskega smisla.

Prejšnji teden se je na slovenskih ulicah pojavil plakat, ki je modrico na otrokovem obrazu označil za "očetovo znamenje". Naročila so ga društva s področja nasilja proti ženskam in otrokom, na katerega so želeli s plakatom tudi opozoriti. 

Kampanja je predvsem med moškimi zbudila ogromno ogorčenja, grešni kozel pa je v komentarjih družbenih objav ironično postal feminizem, ki se aktivno bori proti spolnemu nasilju. Začelo se je tudi zbiranje podpisov za kazensko ovadbo zaradi netenja spolnega sovraštva. Ob zgodbah posilstev in umorov žensk iz tujine poslušamo o #notallmen, ob umorih temnopoltih s strani policistov pa #notallcops. Zdaj je Slovenijo zajel val "nevsiočetje".  

Seveda niso vsi moški nasilneži, je pa večina nasilnežev v družinskem okolju moških. Četudi nisi nasilnež ti, je to verjetno nekdo v tvoji bližini: šef, sosed, sorodnik. Prvi korak do rehabilitacije figure očeta tako ni kazenska ovadba plakata, ampak sprejetje tega dejstva in klic na 113, kadar smo z nasiljem soočeni.