Razlaga rezultatov
Konstruktivizem / esencializem
Zakaj so ljudje takšni, kot so? Ta os ti omogoča umestitev med dva nasprotujoča si pola, ki odgovarjata na to vprašanje.
Konstruktivisti menijo, da so ljudje produkt svojega (predvsem družbenega) okolja in da so lastnosti, ki jih definirajo, pridobljene.
Po drugi strani pa esencialisti menijo, da je posameznik/-ca takšen/-na, kot je, po naravi in da so lastnosti, ki ga/jo definirajo, prirojene.
Rehabilitacija / kaznovanje
Tisti, ki verjamejo v rehabilitacijsko politiko, verjamejo, da je vloga kazenskega prava usmerjanje obsojenih nazaj na “pravo pot”. Pri tem jim poskušajo pomagati in stati ob strani na poti razumevanja, zakaj ne bi smeli storiti, kar so storili, ter zakaj so bili obsojeni.
Po drugi strani tisti, ki verjamejo v kaznovalno politiko, verjamejo, da je vloga kazenskega prava odvračanje, tako obsojencev (skozi izogibanje recidivizmu oz. “povratništvu”) kot tudi za večinsko družbo (skozi postavljanje “negativnega zgleda”, ki se mu ne splača slediti).
Progresivnost / konzervativnost
Progresivci poskušajo graditi družbeni napredek in izboljšati družbo neoziraje se na tradicije. Pogosto sedanjost vidijo kot boljšo od preteklosti, zato menijo, da je treba vztrajati na tej poti.
Po drugi strani konzervativci želijo obdržati status quo in celo povrniti nekatere vrednote, ki so že izginile ali izginjajo. Tradicije, kot je npr. religiozna dediščina, predstavljajo kot vir modrosti.
Internacionalizem / nacionalizem
Internacionalizem je zbir raznolikih idej, ki jim je skupno to, da želijo ukiniti hierarhije med državami in njihovimi prebivalci in kar najbolj promovirati sodelovanje. Internacionalizem v svoji najbolj radikalni obliki kot ultimativni cilj postavlja ukinitev državnih mej.
Po drugi strani je nacionalizem zbir raznolikih idej, ki favorizirajo državo in njene prebivalce napram tujcem. Nacionalizem upravičuje idejo, da narodu pripada tudi država.
Komunizem / kapitalizem
Komunizem je obsežna politična doktrina; v tem testu pa označuje idejo, da bi morala biti produkcijska sredstva v javni lasti.
Kapitalizem, prav tako ambivalenten koncept, v tem testu označuje idejo, da bi morala biti produkcijska sredstva v zasebni lasti.
Regulacija / laissez-faire
Na tej osi se opredeliš do tega, kakšen odnos naj bi imela vlada do tržne ekonomije, v kateri je pomemben del produkcijskih sredstev zaseben.
Liberalci in keynesianci se ne strinjajo glede najpomembnejših metod, ki bi se jih morali poslužiti, vendar ne preizprašujejo samega kapitalističnega sistema proizvodnje dobrin (reči). Če se na prejšnji osi pozicioniraš bolj kot podpornik/-ca kapitalizma, ta os zate predstavlja tvoj cilj v kontekstu gospodarstva. Če se na prejšnji osi pozicioniraš bolj kot podpornik/-ca komunizma, pa ta os zate predstavlja najbolje, kar lahko pričakuješ od (sicer morda zate slabega) kapitalizma.
Regulacionizem ali intervecionizem je zamisel, da bi morale biti gospodarske dejavnosti regulirane v smeri skupnega interesa. Regulacija se lahko dogaja skozi zakonodajo, načrtovanje, subvencije, variabilno obdavčenje ...
Po drugi strani je laissez-faire zamisel, da gospodarske aktivnosti ne bi smele biti regulirane, saj same po sebi ustrezajo skupnemu interesu. Laissez-faire se lahko uveljavlja skozi šibko zakonodajo, z malo ali brez subvencij, s fiksnim obdavčevanjem in šibko vlogo države v gospodarstvu ali celo njenim popolnim umikom.
Ekologija / produktivnost
Ekološke politike privilegirajo zaščito okolja z omejevanjem človeških aktivnosti in vplivov na biodiverziteto, četudi to implicira bolj ali manj radikalno spreminjanje obstoječega načina življenja.
Produktivnost privilegira človeške potrebe in podpira povečanje produkcije ali uporabo metod, ki imajo negotov vpliv na okolje.
Revolucija / reformizem
Revolucionarji imajo tendenco, da za doseganje svojih ciljev preferirajo direktno akcijo, ki je pogosto na robu legalnosti. Njihov glavni cilj pa je zamenjati trenutno politično organizacijo oz. sistem za nekaj popolnoma drugega.
Reformisti imajo tendenco, da za doseganje svojih ciljev privilegirajo pravno delovanje in želijo politično organizacijo oz. sistem definirati korak po koraku. To lahko počnejo skozi institucije, s pomočjo volitev, prijavljenih demonstracij, peticij …