VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI O PARTICIPATIVNEM PRORAČUNU

Kaj je participativni proračun?

Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci.

Obstaja več načinov, kako se občine posvetujejo z občankami in občani; na primer preko vključevanje lokalnih svetov ali zbiranjem mnenj prebivalk in prebivalcev. Različni načini soodločanja se med seboj ne izključujejo, so pa nekateri bolj transparentni in demokratični, tako da je pomembno, da jih med seboj ne zamenjujemo. Participativni proračun, kakor ga razumemo mi in strokovna javnost, definira:

  • vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke;
  • do potankosti definiran postopek, v katerem ni diskrecije političnih predstavnikov/-ic oziroma krajevnih skupnosti (razen filtriranja predlogov glede na njihovo izvedljivost, pristojnosti občine in zakonitost), končna odločitev pa je na strani občanov in občank;
  • organizacija posvetovanja oz. razprave občanov in občank;
  • javna objava vseh korakov v postopku;
  • ponovljivost postopka (ne gre le za enkraten dogodek, ampak za redno obliko soodločanja);
  • vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje, v katerem bodo projekti izvedeni.
Zakaj je dober za občane in občanke?
Zakaj je dober za vodstvo občine?
Primeri dobre prakse iz tujine in Slovenije
Kako smo zbirali odgovore kandidatk in kandidatov?

Participativni proračun je proces demokratičnega soodločanja, pri katerem o porabi dela proračunskih sredstev neposredno odločajo prebivalke in prebivalci.

Obstaja več načinov, kako se občine posvetujejo z občankami in občani; na primer preko vključevanje lokalnih svetov ali zbiranjem mnenj prebivalk in prebivalcev. Različni načini soodločanja se med seboj ne izključujejo, so pa nekateri bolj transparentni in demokratični, tako da je pomembno, da jih med seboj ne zamenjujemo. Participativni proračun, kakor ga razumemo mi in strokovna javnost, definira:

  • vnaprej določen delež javnih sredstev, namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo le občani in občanke;
  • do potankosti definiran postopek, v katerem ni diskrecije političnih predstavnikov/-ic oziroma krajevnih skupnosti (razen filtriranja predlogov glede na njihovo izvedljivost, pristojnosti občine in zakonitost), končna odločitev pa je na strani občanov in občank;
  • organizacija posvetovanja oz. razprave občanov in občank;
  • javna objava vseh korakov v postopku;
  • ponovljivost postopka (ne gre le za enkraten dogodek, ampak za redno obliko soodločanja);
  • vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje, v katerem bodo projekti izvedeni.