Premoženjska neenakost je neenakomerna razporeditev sredstev znotraj neke populacije. Za premoženje štejemo tako denarna sredstva in finančne instrumente kot nepremičnine.
Oviran dostop do izobrazbe
Zaradi premoženjske neenakosti je mnogim mladim onemogočen dostop do izobrazbe. Ne glede na to, da imamo v Sloveniji javno šolstvo, izobrazba ni poceni, štipendije pa so vsako leto nižje. Finančna elita ni enaka intelektualni, a utegne, če se bodo trendi nadaljevali, to kmalu postati.
Manjša socialna varnost
V novejših časih se vse pogosteje srečujemo s problemom revnih zaposlenih, ki navkljub opravljenemu delu ne zaslužijo dovolj za preživetje. Premoženjska neenakost namreč generira dolgoročne socialne probleme. Ljudje z manjšim dohodkom praviloma uživajo manjšo socialno varnost na račun manjših prihrankov.
Oblastniški vzorci
Premoženjska neenakost omogoča nadaljevanje ustaljenih oblastniških vzorcev. Tisti z več premoženja imajo praviloma več politične moči, ki jo lahko uporabijo za povečanje premoženja. Tako se sklene krog ustvarjanja vedno hujše neenakosti.
Porazdelitev premoženja
Kako misliš, da je razporejeno svetovno premoženje med najbogatejšimi (1%) in ostalim prebivalstvom (99%)? Premakni drsnik in poskusi uganiti!
99%
Ostali
1%
Najbogatejši
Vir: Oxfam
Porazdelitev premoženja
Po vsem svetu opažamo vse večjo razslojenost ter visoko koncentracijo bogastva. Projekcije prerazdelitve premoženja med najbogatejšim odstotkom ljudi in preostankom prebivalstva v prihodnosti so zaskrbljujoče.
Vir: Oxfam
Davčne oaze
Za trend koncentracije večine premoženja v rokah peščice obstajajo tudi sistemski vzroki. Eden od njih so davčne oaze, ki omogočajo nemoten pretok kapitala in s tem izogibanje plačevanju različnih dajatev. Davčne oaze postajajo utečen in zelo razširjen poslovni model mednarodnega kapitalizma.
Na zemljevidu označi vsaj 3 države, ki delujejo kot davčne oaze.
Davčne oaze spodbujajo in ohranjajo obstoječa razmerja premoženjske neenakosti. Omogočajo namreč, da se lastniki kapitala, bodisi podjetni posamezniki ali transnacionalna podjetja, izognejo plačilu večine davkov in prispevkov. Davčne oaze se uporabljajo tudi zaradi bančne tajnosti, saj mnogokrat omogočajo zakrivanje različnih, tudi nelegalnih, finančnih tokov.
Zaradi davčnih oaz mnoge države izgubijo vir prihodka, s katerim bi sicer lahko financirale socialne politike. Posledično se krčijo socialni programi, kar mnoge pahne v revščino, to pa še dodatno poglobi notranjo družbeno razslojenost ter neenakost.
Skrivanje premoženja omogoča, da bogati postajajo še bogatejši. Trenutno se v davčnih oazah po konservativnih ocenah nevladnih organizacij nahaja med 21 in 33 bilijonov dolarjev. Svetovni BDP letno znaša 77 bilijonov.
Posledica delovanja davčnih oaz je siva ekonomija, ki po zelo grobih ocenah nekaterih institucij znaša okoli petino vsega letnega svetovnega proizvoda.
Vir: Ethical Consumer
Dohodkovna neenakost se vzpostavi znotraj različnih skupin ljudi pri prejemanju različne višine dohodka glede na njihovo opravljeno delo. Večina mora za relativno nizek dohodek delati veliko, saj lahko na trgu dela zasluži zgolj z mezdnim delom. Mnogi pa dohodek pridobivajo tudi z naslova drugih načinov delovanja, denimo z oddajanjem nepremičnin, prodajo delnic, podjetij ... S tem svoje premoženje izkoristijo za pridobivanje denarja, ne da bi za to morali delati.
Najbogatejši služijo vsak dan hitreje
Tisti z več premoženja lahko ustvarjajo višje dohodke, kar pa jim spet povečuje premoženje. Dohodki se tako tovrstnim kapitalistom povečujejo ne da bi zato morali posebej delati, saj vso presežno vrednost ustvarijo drugi, najeti mezdni delavci.
Koncentracija kapitala
Zaradi bogatenja manjšine si vse več produkcijskih sredstev (denimo tovarn, nepremičnin, strojev ...) lasti vse manjši krog ljudi. Kapital se tako koncentrira v rokah manjšine.
Zaostrovanje razlik
Zaradi dohodkovne neenakosti se prične še bolj zaostrovati razlika med tistimi, ki imajo vse, in tistimi, ki nimajo nič. To lahko tudi zamaje legitimnost političnega sistema.
Plačilna razmerja
Plačilna razmerja predstavljajo razmerja dohodkov med različnimi položaji zaposlenih ljudi. Najbolj poenostavljeno se omenjena razmerja prikazujejo med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi.
Kakšno misliš, da je globalno plačno razmerje med dohodki povprečnega delavca in direktorja podjetja? Premakni drsnik in poskusi uganiti!
1
Direktor
1
Delavec
Plačilna razmerja
Poglejmo, kakšna plačilna razmerja najdemo po svetu.
120:1
Izrael
210:1
Japonska
180:1
Velika Britanija
80:1
Danska
315:1
ZDA
90:1
Slovenija
Produktivnost vs. kompenzacija
Produktivnost delavnega razreda se, tudi ob pomoči uvajanja novih tehnologij in optimizacije delovnih procesov, vse bolj povečuje ...
GINIJEV KOEFICIENT
Ginijev koeficient je merilo neenakomerne razporeditve dohodka in premoženja. Definiran je kot razmerje z vrednostmi 0 in 1.
GINI = 0
Nižji ko je koeficient, bolj enakomerna je razporeditev.
GINI = 1
Višji ko je koeficient, bolj neenakomerna je razporeditev.
Ginijev koeficient
Ginijev koeficient v državah po svetu leta 2014.
0,371
Izrael
0,457
Mehika
0,351
Velika Britanija
0,249
Danska
0,390
ZDA
0,252
Slovenija
Vira: CIA World Factbook in OECD Data
Socialni izdatki in GINI
Izdatki socialne države praviloma pozitivno vplivajo na nižanje Ginijevega koeficienta. Več izdatkov socialne države pomeni boljše izhodišče za socialno najbolj ogrožene. Socialne politike namreč pomagajo zmanjševati in lajšati njihovo dohodkovno in premoženjsko bedo.
Poglejmo, kako socialni izdatki vplivajo na stopnjo neenakosti. S trikotniki lahko preveriš stanje v petih državah, pri čemer vsaka naslednja za socialne izdatke nameni večji delež svojega BDP-ja.
10% BDP
ZDA
0,390
Ginijev koeficient
Vira: CIA World Factbook in OECD Data
Neenakost v Sloveniji se pogosto predstavlja kot neprimeren očitek. Slovenija je predstavljena kot en izmed svetlih primerov države, kjer neenakost ne predstavlja perečega družbenega problema. Javnost se pogosto prepričuje, da so naše stopnje neenakosti povsem sprejemljive, celo povsem neproblematične v primerjavi z nekaterimi ostalimi državami. A v resnici neenakost v Sloveniji zaradi svojih specifičnosti pogosto ni izmerjena in primerno ovrednotena.
Prekarnost
V preteklih letih je zaradi slabega inšpekcijskega nadzora prišlo do razmaha prekarnih zaposlitev, ki mnogim onemogočajo osnovno socialno varnost. Slovenski delodajalci so sprva eksperimentirali zgolj na uvoženi delovni sili, a so lahko negotove in mestoma tudi nečloveške zaposlovalne prakse ob pomoči zakonskih sprememb prenesli tudi na preostanek delavnih ljudi.
Varčevalna politika
Neenakost v Sloveniji v zadnjih letih narašča, tudi zaradi varčevalno usmerjenih politik, ki so prvenstveno bile namenjene ukinjanju socialne pomoči najšibkejšim ter davčnemu razbremenjevanju najbogatejših.
Nepremičnine
V Sloveniji imamo specifike neenakosti. Ena izmed njih je vsekakor lastništvo in gradnja nepremičnin. Po podatkih geodetske uprave leta 2013 je bila tedaj desetina najbogatejših ob upoštevanju lastništva nepremičnin že 531 krat bogatejša od desetine najrevnejših.
Ginijev koeficient
Tolikšna je bila vrednost Ginijevega koeficienta v Sloveniji leta 2009. Takrat smo bili, vsaj na papirju, precej enaka družba.
0,238
2004
0,238
2005
0,237
2006
0,232
2007
0,234
2008
0,227
2009
0,238
2010
0,238
2011
0,237
2012
0,244
2013
0,250
2014
Vir: SURS
Obdavčitev premoženja
Premoženje predstavlja precejšen izvor neenakosti, saj omogoča neenako prerazdelitev sredstev med ljudmi in spodbuja akumulacijo kapitala. Različne obdavčitve premoženja bodo spodbudile vlaganje kapitala v gospodarstvo in delavne ljudi.
Boj proti davčnim oazam
Davčne oaze skupaj z trenutno bančno ureditvijo omogočajo prenos premoženja med državami, s čimer se podjetja ter posamezniki izognejo plačilu davkov. Zato bi bilo potrebno razmisliti o boju zoper davčne oaze ter finančno-bančno zakonodajo, ki jih omogoča.
Univerzalni temeljni dohodek
Med idejami, kako bi znotraj kapitalizma zagotovili večjo socialno varnost, igra pomembno vlogo koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Po tem predlogu bi država vsem prebivalcem ali državljanom izplačevala fiksen in za vse enak mesečni znesek.
Sprememba delavske zakonodaje
Neenakost odraža tudi boj med delom in kapitalom. Kapital že dalj časa uspešno izigrava delavstvo tudi ob pomoči vse bolj ohlapne delavske zakonodaje. V boj zoper neenakost moramo zato obvezno vrniti vprašanje redefinicije pravnih norm.