Agrument


agrument.description

Preveč sebe

Snapchat dismorfija je fenomen, odkrit leta 2015, ko se je zaradi filtrov, ki nam na fotografijah spremenijo podobo obraza, povečala uporaba botoksa. A če se je pri kozmetičnih svetovalcih naraščajoče število oseb, ki so želele izgledati kot filtrirana različica sebe, dismorfije zavedalo, pa je ta pri Zoom dismorfiji, ki jo povzroča pandemija, nezavedna.

Na družbenih omrežjih vemo, da se gledamo skozi filter, pri videoklicu pa je naš videz popačen na način, ki je težje zaznaven. Nenehna uporaba Zooma in podobnih aplikacij v izolaciji ter iskanje napak na svojem več ur dnevno vidnem obrazu, medtem ko nas na vsakem koraku še vedno bombardirajo retuširane fotografije, pušča posledice. Nezadovoljstvo s telesno podobo je vedno bolj razširjeno, vodi pa lahko tudi v motnje hranjenja.

Covid ni le poglobil vsesplošnih problemov z duševnim zdravjem, otežil je tudi soočanje z njimi. V četrtem valu je tako pomembno, da čim bolje poskrbimo za svoje počutje – in izključimo kamero, ko jo le lahko.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Zdravilske zablode

Na začetku pandemije je bil aktualen antimalarik klorokin, letos mu sledi zdravilo proti parazitom ivermektin. Posamezniki v poplavi napačnih ali delnih informacij, sočasno pa obupani želji po utehi, slepo posegajo po snoveh, za katere ni dokazov o učinkovitosti proti covidu – in ki lahko ob samozdravljenju resno škodujejo. Po zadnjih novicah se v Braziliji celo bojijo, da bi se kdo zaradi nerazumevanja aktualnih raziskav izpostavil kar strupu tamkajšnjega gada.

Težnja po nemudnem olajšanju ob zdravstveni ali psihološki stiski seveda ni nič novega. Od nekdaj si želimo čudežnih zdravil – čeprav ta zaradi naravnih zakonitosti preprosto ne morejo obstajati. Vsako zdravilo ima lahko neželene učinke; to velja tudi za cepiva. In četudi je zahodna medicina brezosebna ter pogosto ozkogledna, za alternativo vseeno ne smemo sprejeti govoričenja mazačev. Lepota dejanske znanosti je namreč v tem, da ji ni treba slepo zaupati. Ker je podkrepljena z dokazi, je na nas, da jo predvsem – razumemo.


Manj ko veš, več lahko poješ

S slovenskih trgovskih polic je bilo treba poleti umakniti čez 150 različnih izdelkov z aditivom iz zrn rožičevca, ki je vseboval strupen in rakotvoren etilen oksid. Tega so sprva odkrili v sladoledu v Španiji, zaradi razširjene uporabe aditiva v mlečnih izdelkih, sladkih pijačah in procesirani hrani pa je Evropska komisija odredila odpoklic živil, ki ga vsebujejo. Učinek na naše zdravje bi se pokazal, če bi te izdelke redno uživali več let. 

Z izbiro živil pa ne vplivamo le na svoje zdravje, ampak tudi na dobrobit pridelovalcev, pravice živali in izkoriščanje naravnih virov. Tako na primer kar dve tretjini sadja in zelenjave, ki jih zaužijemo v Evropi, proizvedejo v španski provinci Almeria, kjer rastlinjaki zasedajo okrog 31 000 hektarjev zemlje. A ta "evropski vrt" je v resnici groteskno morje plastike, v kateri se utaplja okolje, 90 % garaškega dela pa tam opravijo migranti.

Zato naslednjič, ko bomo v trgovini, ne pozabimo kupovati odgovorno, trajnostno in etično. Pa na zdravje!


Nagrajeno zgražanje

"Uživajte ob gledanju!" cinično sporoča uporabnik Facebooka, ki je ponovno objavil revenge porn celjskega zdravnika – tokrat sicer na neregulirano spletno mesto, saj je bil posnetek z družbenega omrežja že večkrat izbrisan. Zdravnik je bil zaradi javne podpore cepljenju že prej tarča proticepilcev, od objave posnetka pa se ljudje nad njim množično zgražajo, ga nadlegujejo in mu grozijo. 

Zgodba, ki spominja na tragedijo z mariborskim ravnateljem, kaže, kako močno je naša družba zastrupljena s kulturo zgražanja. Tako so raziskovalci na univerzi Yale pred kratkim empirično dokazali, kar je sicer jasno že nekaj časa – k zgražanju nas spodbujajo tudi algoritmi družbenih omrežij, saj je to za njih dobičkonosno.

"Nagrajevanje" zgražanja z všečki naj bi najbolj vplivalo ravno na ljudi z zmernimi prepričanji in jih tako radikaliziralo. Teza, da je za premik našega predsednika vlade v skrajno desno kriv kar Twitter, tako postaja vse bolj verjetna.


Feministični abecedarij: ENAKOST

Enakost je beseda, ki marsikomu prva pride na misel ob omembi feminizma; enakost vseh spolov pred zakonom, enaka obravnava ob zaposlovanju, enake možnosti za izobrazbo, socialne transferje, stanovanje ali pa prosti čas. 

A enakopravnost pred zakonom še ne zagotavlja enakosti in boljšega položaja žensk* v družbi, pozivi k zagotavljanju 50-% ženske* reprezentacije pa ne prinašajo drugega kot enakopravnost pri izkoriščanju šibkejših. Ženska* na najvišji poziciji pač nima veliko skupnega s feminizmom, razbijanje steklenega stropa pa največkrat rezultira le v diverzifikaciji družbene hierarhije, ne pa v njeni reformi.

Kar zares potrebujemo, niso enake možnosti, temveč pravičnost. Če enakost stremi k enaki obravnavi vseh ne glede na njihove potrebe, pa pravičnost družbeno enakost zagotavlja z različnim obravnavanjem posameznikov in družbenih skupin glede na njihove potrebe in življenjske okoliščine. Le tako lahko zagotovimo potencial za nujno potrebno družbeno reformo.