Agrument


agrument.description

Reciklirani dresi

Konec maja se bo v Veliki Britaniji pričelo svetovno prvenstvo v kriketu. Kriket je zelo priljubljen v nekdanjih kolonijah britanskega imperija, na tekmovanju pa bo nastopilo 10 ekip, med njimi tudi Šrilanka.

O Šrilanki smo od velikonočnih napadov na tem otoku slišali veliko. V večini so mediji svoja poročanja osredotočili na nasilje, vprašanje varnosti, napake politikov, skratka na probleme. "Pozitivnih zgodb" je bilo bolj malo.

Pred najpomembnejšim športnim tekmovanjem leta so v vodstvu šrilanške ekipe predstavili drese, v katerih bodo nastopali reprezentanti. Okolju prijazna oblačila, izdelana iz odpadne plastike, ki so jo vojaki nabrali na šrilanških obalah, so inovativen in trajnostnen pristop k reševanju vse bolj pereče okoljske problematike. 

Športna oprema iz recikliranih materialov bi morala predstavljati osnovni gradnik za delovanje družbeno odgovorne ekipe. Zakaj potem ne bi tudi nesramno bogati nogometni ali košarkarski klubi razmislili o uporabi ekološko prijaznih dresov? 


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Ne pusti dejstvom, da zmotijo dobro zgodbo

Naj spomnimo: v Piranu so lani doživeli eno večjih presenečenj novembrskih lokalnih volitev. Spiritualnega populista Genia Zadkovića vse do preboja v drugi krog nihče ni jemal resno - zmago mu je po njegovo "prinesla FB revolucija".

Pop TV je te dni poročal, da piranski župan sliši zvoke dojenčka iz trebuha in piše lunatična pisma Trumpu, Ban Ki Moonu in papežu. Vsebina pisem spominja na blodnje, prva reakcija pisca tega agrumenta je bila zato raziskovanje pravnega okvirja oziroma odgovora na vprašanje, če obstaja mehanizem, ki duševnemu bolniku odvzame mandat. 

A izkaže se, da zgodba žal vsaj toliko kot o Zadkoviću pove o senzacionalizmu domačih medijev: Radio Koper namreč piše, da gre za star umetniški projekt. Ravno dobra umetnost ta pisma niso, a dejstvo je, da izhajajo iz časov, ko Zadković še ni bil župan. Na naslovni sliki svojega profila ima link do bizarnega bloga objavljen že od leta 2016, torej je bil tam že ves čas predvolilne "FB revolucije". Novica pa taka!


Heroji ali zlikovci našega časa?

V Gani dostavljajo zdravila, na Havajih so odkrili rožo, ki naj bi bila izumrla, v Siriji se nanje zanašajo pri iskanju al-Baghdadija, v kalifornijskem mestu Chula Vista se odzivajo na nujne klice, v Univerzitetnem kliničnem centru Maryland pa so konec aprila prvi uspešno presadili ledvico, ki jo je dostavil dron. Lepo je videti, da se brezpilotna letala uporabljajo za namene, nasprotne tistim, za katere so bila najprej razvita.

Droni so vedno bolj dostopni in posledično čedalje bolj razširjeni. V ZDA jih je bilo že pred več kot enim letom registriranih čez milijon. To pa prinaša zelo različne posledice. Startupi sanjajo brezpilotne taksije, Britanci vsled vseh težav z droni razmišljajo o uvedbi plačljive registracije (kot jo poznajo denimo že ZDA), kraljevi milenijci pa zasebnost branijo z opozarjanjem na prepoved preletavanja. Če bodo droni res dokončno zavladali nebu, bi lahko bila najboljša poslovna ideja naslednjega desetletja to, kako jih učinkovito in varno sklatiti na tla.


Normalizacija kaosa

Clinton si je leta 1998 nakopal ustavno obtožbo z lažjo o aferi, Johnson stoletje prej z rasizmom, danes pa ZDA predseduje Trump, ki ga preiskujejo od prvega dne, bremeni pa ga tudi več kot 20 obtožb za spolne napade.

Zidove v glavah poskuša prenesti na mejo, privošči si izstop iz podnebnega sporazuma, muslimansko prepoved in otroke v kletkah. S stopnjevanjem standardov dovoljenega raste prag konvencionalnega in, kot je Trump normaliziral mizoginijo, rasizem in ksenofobijo, je Evropa je normalizirala trumpizem. Ta se ne kaže le v vzponu alt-right strank, protimigrantskih politikah ali predstavnikih demokracije ob boku ekstremistov. Uteleša se v vsakdanjem diskurzu.

A ni se začelo s Trumpom. Tudi brez njega normaliziramo mnogo nedopustnega; pri nas je normalno, da je več kot 3000 ljudi brez doma. Da 268000 oseb živi pod pragom revščine. Je pa fenomen Make America great again (MAGA) kampanje ustvaril ozračje, v katerem je samo preizkušanje mej postalo norma. Se bomo uprli skušnjavi?


Preko skrajne desnice do bolj progresivne Evrope?

Na nedeljskih volitvah v Španiji so slavili socialisti (po naše bolj socialdemokrati): Pedro Sanchez si z 29 odstotki sicer ni uspel izboriti večine, vendar si lahko obeta dokaj enostavno sestavo koalicije, suvereno pa verjame tudi v idejo manjšinjske vlade. Vikend je bil uspešen tudi za skrajno desno stranko Vox, ki je dobila 24 sedežev. Tako bo prvič po skoraj 40 letih v španskem parlamentu sedela skrajna desnica.

Konflikt glede neodvisnosti Katalonije je bil razlog za razpis predčasnih volitev, pa tudi glavna tema volilnih kampanj in razlog, da je Ljudska stranka tako izgubila. To je veliko volivcev potegnilo skrajno v desno, še več pa se jih je očitno ustrašilo, da bi odločanje prešlo v roke nacionalistov in podprlo socialiste.

Španske volitve so dobra napoved za prihajajoče volitve v EP. Čeprav mnoge skrbi vzpon skrajne desnice, slednja očitno slabi predvsem EPP. Ker se z evroskeptiki pač ne da v koalicijo, to morda pomeni, da brez novih progresivnih sil ne bo mogoče vladati ...