Agrument


agrument.description

Abecedarij svobode govora: trg

Deregulacija, privatizacija in napadi na socialno državo, ki smo jim globalno priča v zadnjih 50 letih, so prinesli krčenje srednjega razreda in nižanje kakovosti življenja. Vedno večja ekonomska in socialna negotovost krepita občutke nemoči in jeze med poraženci neoliberalizma, krivda za take razmere pa se pripisuje navideznim sovražnikom – tujcem, nevladnikom, migrantom, vsem "drugačnim". 

Govoriti o sovražnem govoru, ne da bi govorili tudi o materialnih pogojih, ki ustvarjajo tak govor, in zaradi katerih posamezniki verjamejo sovraštvu, je zato nesmiselno. Trg idej, na katerem bodo dobre ideje prepoznane in slabe zavržene, je liberalna laž. Ne le, da mediji – s spornimi (ali neznanimi) lastniškimi strukturami – niso neodvisni in kritični, igranje na največje strahove ljudi in nenehno ustvarjanje drugega prinašata profit. Ključni mehanizem trga idej ni nevidna roka resnice, ampak interes kapitala!


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Ne pozabite na maske!

Nekje med nespodobnimi povabili s Poljske, večnamenskimi oklepniki, mračnjaškimi zborovanji na Bledu, napadi na medije, Twitter vojnami in ministrom za betoniranje se zdi odločitev državnega tožilstva, da protestniško geslo ''Smrt janšizmu'' ni kaznivo dejanje grožnje, ena bolj pozitivnih novic v zadnjem času. Občutke nemoči, obupa in zgroženosti ob aktivnostih Princa teme in njegove vojske namesto v pritoževanje s fotelja ali za šankom raje kanalizirajmo v bolj produktivno početje. 

Danes je petek in v večjih slovenskih mestih bodo protesti proti vladi Janeza Janše potekali že dvajsetič zapored. To je zagotovo svojevrsten fenomen in v zgodovini Slovenije protestov proti oblasti s takšno kontinuiteto še ni bilo. 

Prepoved zbiranja na javnih krajih sicer še vedno velja, Vlada pa je včeraj sporočila, da bo na teren poslala tudi inšpektorje, ki bodo opravljali nadzor nad spoštovanjem uporabe zaščitne opreme proti širjenju Covid-19, zato ... ne pozabite na maske in se vidimo ob 19.00!


Kakšen koronavirus?!

Kaj imajo poleg lepih plaž skupnega Kiribati, Maršalovi otoki, Nauru, Palau, Samoa, Salomonovi otoki, Tonga, Tuvalu, Vanatu? Vse države ležijo v Oceaniji in so dovolj izolirane, da jih Covid-19 še ni dosegel (na SZO namreč niso prijavile niti enega primera okužbe).

Obstajata še dve državi, kjer naj ne bi bilo koronavirusa. Ena je, pričakovano, Severna Koreja, kjer že pred začetkom pandemije v državo niso dovolili vstopiti več kot 1000 ljudem na dan, ob izbruhu Covid-19 pa so, vsaj tako pravijo, takoj reagirali

Še največje presenečenje na seznamu je morda Turkmenistan. Nekako jim je tudi najtežje verjeti – že konec marca so besedo koronavirus tako rekoč umaknili iz javnega življenja, konec julija pa jih je mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch celo obtožila prikrivanja izbruha.

Brez skrbi: s podatki seveda manipulirajo tudi Trump, Erdogan, Bolsonaro, Lukašénko ... Slovenski samodržec pa je epidemijo denimo slavnostno preklical že maja. Ker vlada dela tako dobro!


Tudi najmodrejši se ima še česa za ... od-učiti

Večina Slovencev nas je odrasla v homogeni družbi pod vplivom tradicionalnih (krščanskih) vrednot in evropocentrizma. A takšna vzgoja nas mnogokrat omejuje, najsibo pri sprejemanju soljudi ali pa celo – samega sebe. 

Star dogmatični pregovor "Kar se Janezek nauči, to Janez zna" ni nujno resničen. Vse, kar kot odrasli znamo ali mislimo, smo se tekom življenja naučili, obenem pa se lahko vsega tudi –  od-učimo. Čeprav se nam določene stvari danes zdijo gola dejstva, jih lahko že jutri razumemo kot popolne zablode; obnašanja, ki so danes normalizirana, niso nujno najboljša. Pomemben del procesa od-učenja je prav prepoznanje obnašanj, čustev in predsodkov, ki so omejujoči, ter sposobnost, da v enakih situacijah naslednjič izberemo drugačno miselno paradigmo. 

S konstantnim osebnim razvojem in razbijanjem predsodkov ne pomagamo le sebi, temveč rastemo kot družba. Pri tem so nam lahko v pomoč knjige, (ne)prijetni pogovori, in seveda mnogi spletni viri – tudi tile agrument zapisi.


Topovi ali maslo?

V javnosti se že nekaj časa pojavljajo kritike zakona, ki predvideva 780 milijonov evrov investicij v opremo Slovenske vojske. Čeprav se nahajamo v kriznem obdobju, ko sredstva potrebujejo mnogi drugi sektorji, obrambni minister Tonin meni, da so investicije nujne. Svoje stališče je podkrepil s serijo »argumentov«, med katerimi je tudi ta, da bo lahko vojska tako še naprej prevažala novorojenčke

Pogled na seznam nakupov pa nam pokaže, da gre predvsem za opremo, ki je namenjena delovanju vojske na NATO-vih misijah in posledično sledenje geopolitičnim interesom ZDA. Verjetno bo nakup tudi sicer koristil ameriški vojaški industriji, saj predstavniki prodajalcev že lobirajo pri koalicijskih politikih.

Tonin sicer glasno oznanja, da podpira javno razpravo o investicijah, vendar pa njegova dejanja kažejo drugače. S sklicem nujne seje odbora za obrambo krajša postopek sprejemanja zakona in odpira vrata korupciji. Vsi se namreč spomnimo, kako poteka nakupovanje oklepnikov pod Janševo vlado