Agrument


agrument.description

Navijanje za sovraštvo

Niti dva tedna še nista minila, od kar je, vzklikajoč hrvaška nacionalistična gesla, v večinsko muslimanski del Mostarja z lesenimi palicami vkorakala skupina Ultrasov.

Minuli vikend smo na las podobno manifstacijo sovraštva spremljali na Hrvaškem, tokrat v režiji druge navijaške skupine in usmerjeno v drugo etnično skupino. V nedeljo je namreč v vas Borovo na vzhodu Hrvaške vkorakala skupina v črno oblečenih moških, pojoč: "Oj hrvatska mati, Srbe ćemo klati!"

V videu najbolj bode v oči dejstvo, da jih je ves čas spremljala policija, ki se ji predstave ni zdelo smiselno prekinjati. Šele v ponedeljek so namreč sporočili, da so 14 osumljencev aretirali.

Pri tovrstnih dogodkih je, podobno kot pri lažnih novicah, ključno, da jih zatremo v kali. Učinek je pač čustven, nepopravljiva škoda se zgodi že v nekaj trenutkih. Po tem, ko video že ves dan kroži po družbenih medijih, je zapoznelo obvestilo policije, da so vendarle presodili, da ni bilo vse v redu, pač too little, too late.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Fakof, Hojs!

Nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs je marca v državni zbor vložil predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Zakon uvaja koncept “nedostojnega vedenja do uradne osebe” in predvideva kazen, če na primer prej omenjenemu ministru pokažate sredinec. Kazen vas čaka tudi, če mu sredinec, ker je škodljiv minister, pokažete npr. v nedeljo zjutraj, ko Hojs ne opravlja svoje funkcije, temveč je v mestu po zasebnih opravkih. 

Uradne osebe, kot so politiki ali policisti, bodo tako pod novo ureditvijo bolj zavarovane od slehernika, oziroma, kot je situacijo opisal novinar Peter Petrovčič, bo po novem zakonu lahko politični funkcionar brez skrbi pokazal sredinec ljudem, če pa bo situacija obratna, bo anonimna posameznica kaznovana z globo med 500 in 1000 €. 

Vlada, ki ignorira ljudstvo, in policija, ki izdaja kazni zaradi nasprotovanja vladi ter išče protestnike kar na domačih vratih, si vljudnosti ne zaslužita in je tudi ne bosta dobili, zakon gor ali dol!


Podnebna kriza je tu!

Je pandemija z vsemi omejitvami res blagodejno vplivala na okolje? Poročilo Svetovne meteorološke organizacije razkriva, da se je podnebna kriza v letu 2020 neizprosno okrepila. Kljub vsem omejitvam proizvodnje, potrošnje in javnega življenja zmanjšanje emisij ogljika ni imelo zaznavnega vpliva na atmosfersko koncentracijo toplogrednih plinov. 

Lansko leto je bilo tudi leto rekordnih vremenskih ekstremov: orkani in cikloni so divjali v ZDA in Indiji, vročinski valovi so prizadeli Avstralijo in Arktiko, poplave več delov Afrike in Azije, požari pa Avstralijo in Ameriki ... 

Podnebna kriza je tu, nam pa se z okoljskim ministrom, ki ni sposoben poslušati znanosti ter učinkovito naslavljati okoljskih vprašanj, še posebej slabo piše. Vizjak se namreč po trumpovsko sprašuje, ali ne gre pri podnebnih spremembah le za ''nek cikel v zgodovini Zemlje''. Zaradi njega in ostalih trolov, ki vodijo državo, je civilnodružbeni angažma vseh nas pomemben bolj kot kadarkoli prej!


Roka tako, roka tako!

Avtoritarni čadski predsednik Déby je bil ubit takoj po volitvah, na katerih si je na 30 let podlage zagotovil nov mandat. Vojska je razpustila parlament, postavila tranzicijsko vojaško vlado, za predsednika imenovala Débyja mlajšega, volitve pa obljublja čez leto in pol. Javnost ogorčeno zahteva demokratičen proces, skozi situacijo pa se spet zrcali francoski neokolonializem.

Medtem ko Afriška unija vojaško hunto kritizira, se je Macron kot edini tuji voditelj udeležil Débyjevega pogreba. Čad je, poleg nafte seveda, za Francijo strateško izjemno pomemben. Kot del Françafrique, ki se zares nikoli ni znebila kolonialne nadvlade, predstavlja pomemben branik pred uporniškimi skupinami, ki bi politično destabilizirale regijo. To bi seveda krepko udarilo francosko ekonomijo, ki bogati na račun izkoriščanja. Ni čudno, da Francija podpira svakojake diktatorje, ki skrbijo za njene interese, neozirajoč se na trpljenje doma.

Kako že? Liberté, égalité, fraternité. Ja, ampak samo, če si Francoz!


Izvažamo les, uvažamo omare

V preteklih treh desetletjih je prej močna slovenska lesnopredelovalna industrija skoraj docela propadla. Kot majhna država smo z vstopom v EU sprejeli vlogo izvoznika te surovine v Avstrijo in Nemčijo, kjer v to panogo vlagajo več.

Država bi kot lastnik 20 % vseh gozdov v Sloveniji lahko naredila več za promocijo uporabe lesa v gradbene namene, prav tako pa bi s subvencijami in večjimi investicijami lahko ponovno zagnala lesnopredelovalni sektor gospodarstva. 

Gospodarski minister Počivalšek sicer javno izpostavlja les kot surovino prihodnosti in sanjavo govori o sedmih velikih lesnopredelovalnih centrih. Čeprav se izboljšujejo pravila o obvezni uporabi lesa pri objektih splošnega družbenega pomena, gre zaenkrat vendarle bolj za besede kot za dejanja. Investicije prihajajo iz tujine.

Tako še vedno velja, da izvažamo surovino in uvažamo gotove izdelke, čeprav v tem ni niti ekološkega niti ekonomskega smisla.