Agrument


agrument.description

Jezdeci apokalipse?

Po epidemiji in potresu so Zagreb pred kratkim doletele tudi poplave. Precej jasno je, da v primeru Zagreba ne gre za apokalipso, ampak za posledice dolgoletnih škodljivih politik zagrebškega župana Milana Bandića, ki je vpleten v cel niz sumljivih poslov. Poleg nevlaganja v mestno infrastrukturo je Bandić odgovoren tudi za zazidavanje mnogih zelenih površin v korist peščice zasebnikov in sekanje gozdov, ki naj bi mesto varovali ravno pred poplavami.

Sodeč po rezultatu na nedavnih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem se morda le bliža konec dolgoletne vladavine Milana Bandića. Iste volitve so v parlament pripeljale zeleno-levo koalicijo Možemo!, katere del je tudi stranka Zagreb je NAŠ, Bandićeva najglasnejša opozicija v Zagrebu. 

Kaj pa Zoki? Zaenkrat še neuničljiv se že vrsto let izogiba odgovorom o lastnih spornih poslih. Na primeru Zagreba se lahko naučimo, da lahko gospodarski kriminal in korupcija v kombinaciji z nepredvidljivimi silami narave pripeljejo do apokaliptičnih razmer.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Brisanje zgodovine v Beogradu

Zdi se, da se nacionalisti po celem svetu učijo iz enakih učbenikov, v katerih netenje prepirov in brisanje zgodovine spadata med najpomembnejša poglavja. Te dni so se v Beogradu recimo odločili, da dokončno zbrišejo spomin na čas, ko je mesto predstavljalo prestolnico za vse "od Triglava do Vardara". 

Porečka, Hrvatska, Splitska, Podravka, Bjelovarska, Šibenička, Bosanska, Zenička, pa tudi Ljubljanska, Bledska, Mariborska, Celjska in Murska ulica kmalu ne bodo več obstajale. Od leta 2000 do danes je ime spremenilo že 9000 beograjskih ulic, a tako brezsramnega nacionalističnega čiščenja še nismo videli. Če so prej odstranjevali "komunistična imena", po novem za neprimerno velja vse, kar ni etnično čisto in spominja na katero koli od bivših republik. 

Beograd z nacionalistično retoriko seveda nagovarja predvsem domačo javnost. Opozicija se ukvarja s trivialnostmi, podporniki se ponosno tolčejo po prsih, Vesićeva SNS pa se z radikalno desnico bivših bratskih republik še naprej odlično razume.


Leti, leti, leti ...

Ena od industrij, ki jih je najbolj prizadel novi koronavirus, je letalska. Pandemija naj bi povzročila 84 milijard dolarjev izgube oz. – v humanistični valuti – ogrozila 400 000 delovnih mest. Če je bila v prvih mesecih krize za izpad kriva predvsem karantena, se je zdaj omejitvam pridružila še sprememba potovalnih navad. Resda zaradi strahu pred virusom ter v izogib možnosti, da bi ob morebitnem zaprtju mej ostali ujeti v tujini ali morali v karanteno, ljudje potujejo manj, a upada v letalski industriji ni mogoče v celoti pripisati zmanjšanju mobilnosti.

Zdi se, da je letalski promet posebej na udaru tudi zaradi okoljskih vzgibov, ki jih je osvetlila prav koronakriza. Medtem ko nizkocenovci preštevajo izgube, se namreč v Evropi spet krepi železniški potniški promet. Krepijo se obstoječe povezave in vzpostavljajo nove, v porastu je interes za nočne vlake s spalniki. Ni torej nujno res, da ljudje nočejo več potovati, ampak prej, da – nočejo več leteti.


Abecedarij svobode govora: humor

Nekorekten humor svobodo izražanja utemeljuje s tem, da med protagonisti svojih vicev ne dela razlik. A razlike, v najširšem smislu so to razlike v načinu naseljevanja sveta, predhajajo to svobodo. Če želimo enake možnosti smešenja vseh, ne smemo ignorirati neenakosti izhodišč.

Za razliko od tistih, ki se norčujejo iz džankijev, katolikov, Kitajcev ali gejev, zloglasne karikature, ki smešijo islam, napadajo paradigmatske temelje neke druge kulturne tradicije. Sovražni govor za muslimane ni vsaka kritična šala na Alahov račun, ampak Zahodnjakom samoumevna predpostavka, da jo lahko ne le izrečejo, pač pa tudi narišejo. 

Svoboda izražanja je politični princip, ki omejuje poseganje države v izrekanje, nikakor pa ni individualna pravica javnega obračunavanja z nasprotujočo moralo. V tem smislu je tudi samocenzura problematična, kadar skuša brati željo oblasti, ne pa, kadar prihaja z naslova vljudnosti – takrat gre za omejevanje prakticiranja lastnih pravic zaradi trka ob pravice drugega. 


Upravno sodišče pravi, da Slovenija krši pravico migrantov do azila

Civilnodružbene organizacije že več časa opozarjajo, da od leta 2018 Republika Slovenija migrantom sistematično onemogoča vlaganje prošenj za azil in jih verižno vrača na Hrvaško. Tam so migranti redno podvrženi nasilju, ropanju in poniževanju s strani uradnih oseb, preden so izgnani v BiH. Migrantska politika je politika sprenevedanja. Slovenija se pretvarja, da gre za ekonomske migrante, EU pa sodeluje pri zakrivanju nasilja hrvaške obmejne policije

Prejšnji teden je slovensko Upravno sodišče v primeru kamerunskega tožnika, ki ga je Slovenija vrnila na Hrvaško, ugotovilo kršitev pravice do azila, prepovedi kolektivnih izgonov in načela nevračanja. Sodišče je s to razsodbo za nezakonito delovanje opredelilo ne le ta primer, temveč tudi prakso slovenske policije, da migrante vrača na Hrvaško po skrajšanem postopku in brez preverjanja, če jim tam grozi nečloveško ravnanje. Po podatkih Infokolpa je bilo na tak način v zadnjih dveh letih in pol iz Slovenije izgnanih kar 19 000 migrantov.