Agrument


agrument.description

Brisanje zgodovine v Beogradu

Zdi se, da se nacionalisti po celem svetu učijo iz enakih učbenikov, v katerih netenje prepirov in brisanje zgodovine spadata med najpomembnejša poglavja. Te dni so se v Beogradu recimo odločili, da dokončno zbrišejo spomin na čas, ko je mesto predstavljalo prestolnico za vse "od Triglava do Vardara". 

Porečka, Hrvatska, Splitska, Podravka, Bjelovarska, Šibenička, Bosanska, Zenička, pa tudi Ljubljanska, Bledska, Mariborska, Celjska in Murska ulica kmalu ne bodo več obstajale. Od leta 2000 do danes je ime spremenilo že 9000 beograjskih ulic, a tako brezsramnega nacionalističnega čiščenja še nismo videli. Če so prej odstranjevali "komunistična imena", po novem za neprimerno velja vse, kar ni etnično čisto in spominja na katero koli od bivših republik. 

Beograd z nacionalistično retoriko seveda nagovarja predvsem domačo javnost. Opozicija se ukvarja s trivialnostmi, podporniki se ponosno tolčejo po prsih, Vesićeva SNS pa se z radikalno desnico bivših bratskih republik še naprej odlično razume.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Leti, leti, leti ...

Ena od industrij, ki jih je najbolj prizadel novi koronavirus, je letalska. Pandemija naj bi povzročila 84 milijard dolarjev izgube oz. – v humanistični valuti – ogrozila 400 000 delovnih mest. Če je bila v prvih mesecih krize za izpad kriva predvsem karantena, se je zdaj omejitvam pridružila še sprememba potovalnih navad. Resda zaradi strahu pred virusom ter v izogib možnosti, da bi ob morebitnem zaprtju mej ostali ujeti v tujini ali morali v karanteno, ljudje potujejo manj, a upada v letalski industriji ni mogoče v celoti pripisati zmanjšanju mobilnosti.

Zdi se, da je letalski promet posebej na udaru tudi zaradi okoljskih vzgibov, ki jih je osvetlila prav koronakriza. Medtem ko nizkocenovci preštevajo izgube, se namreč v Evropi spet krepi železniški potniški promet. Krepijo se obstoječe povezave in vzpostavljajo nove, v porastu je interes za nočne vlake s spalniki. Ni torej nujno res, da ljudje nočejo več potovati, ampak prej, da – nočejo več leteti.


Abecedarij svobode govora: humor

Nekorekten humor svobodo izražanja utemeljuje s tem, da med protagonisti svojih vicev ne dela razlik. A razlike, v najširšem smislu so to razlike v načinu naseljevanja sveta, predhajajo to svobodo. Če želimo enake možnosti smešenja vseh, ne smemo ignorirati neenakosti izhodišč.

Za razliko od tistih, ki se norčujejo iz džankijev, katolikov, Kitajcev ali gejev, zloglasne karikature, ki smešijo islam, napadajo paradigmatske temelje neke druge kulturne tradicije. Sovražni govor za muslimane ni vsaka kritična šala na Alahov račun, ampak Zahodnjakom samoumevna predpostavka, da jo lahko ne le izrečejo, pač pa tudi narišejo. 

Svoboda izražanja je politični princip, ki omejuje poseganje države v izrekanje, nikakor pa ni individualna pravica javnega obračunavanja z nasprotujočo moralo. V tem smislu je tudi samocenzura problematična, kadar skuša brati željo oblasti, ne pa, kadar prihaja z naslova vljudnosti – takrat gre za omejevanje prakticiranja lastnih pravic zaradi trka ob pravice drugega. 


Upravno sodišče pravi, da Slovenija krši pravico migrantov do azila

Civilnodružbene organizacije že več časa opozarjajo, da od leta 2018 Republika Slovenija migrantom sistematično onemogoča vlaganje prošenj za azil in jih verižno vrača na Hrvaško. Tam so migranti redno podvrženi nasilju, ropanju in poniževanju s strani uradnih oseb, preden so izgnani v BiH. Migrantska politika je politika sprenevedanja. Slovenija se pretvarja, da gre za ekonomske migrante, EU pa sodeluje pri zakrivanju nasilja hrvaške obmejne policije

Prejšnji teden je slovensko Upravno sodišče v primeru kamerunskega tožnika, ki ga je Slovenija vrnila na Hrvaško, ugotovilo kršitev pravice do azila, prepovedi kolektivnih izgonov in načela nevračanja. Sodišče je s to razsodbo za nezakonito delovanje opredelilo ne le ta primer, temveč tudi prakso slovenske policije, da migrante vrača na Hrvaško po skrajšanem postopku in brez preverjanja, če jim tam grozi nečloveško ravnanje. Po podatkih Infokolpa je bilo na tak način v zadnjih dveh letih in pol iz Slovenije izgnanih kar 19 000 migrantov.


Korona (morda) ni zadnja!

Smrtonosna epidemija, namreč. Pod metri ledu v Arktičnem krogu se skrivajo trdovratni virusi in bakterije, smrtonosni prenašalci davno pozabljenih bolezni. In ta led se vztrajno topi.

Leta 1998 so znanstveniki iz delcev trupel, ki so jih odvzeli iz množičnih grobišč na Aljaski, rekonstruirali virus španske gripe. Leta 2016 so na polotoku Jamal desetine ljudi zbolele za vraničnim prisadom zaradi odtajanih, pred 75 leti poginulih jelenov, ki so prenašali mikrobe. Januarska študija piše o 28 neznanih starodavnih virusih, najdenih v vzorcu iz ledenika v Tibetu.

SZO in Svetovna banka svarita, da virusi in bakterije iz večnega ledu predstavljajo vse večjo nevarnost. Znanstveniki pa opozarjajo tudi na komarje, muhe in klope, ki po otoplitvi vse pogosteje prenašajo bolezni tudi v zmernem podnebnem pasu.

Okoljskemu aktivizmu je Covid-19 izmaknil precej pozornosti, a morda ne gre za nepovezana pojma. Če ne ukrepamo proti podnebnim spremembam, nas lahko pod ledom čaka še kaj hujšega od korone.