Agrument


agrument.description

Funkcionarska hinavščina

Ob mednarodnem dnevu mladih so nekatere organizacije opozorile, da se veliko mladih sooča s pomakanjem dostopnih stanovanj in študentskih domov. Posebej se je potrudila Študentska organizacija Slovenije, ki je novinarsko konferenco priredila v Akademskem kolegiju, ki mu grozi zaprtje. Vendar onkraj spretno kurirane PR-ovske podobe znotraj družine ŠOS najdemo precej nespodbudnih praks.

Ljubljanska študentska organizacija bi verjetno s svojim 4-milijonskim proračunom in številnimi neizkoriščenimi nepremičninami lahko zgradila kar lasten študentski dom. Vendar so funkcionarji najprej raje sanjali o lastnem hostlu, sedaj pa so zadeve očitno prepustili podjetnikom, s katerimi redno poslovno sodelujejo. Študentska organizacija Univerze na Primorskem pa je npr. zgradila zaseben študentski dom. Vodi ga obsojeni nekdanji direktor organizacije, ki sodeč po ceniku spretno izkorišča pomanjkanje sob.

Nosilci boja za spremembe pač niso sporne etablirane institucije, ampak prej samonikle skupine.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Ko otroci delajo

Otroško delo predstavlja opazen delež na svetovnem trgu dela po ocenah MOD dela več kot 150 milijonov otrok, največ v Afriki in Aziji. Pogosto delajo na črnem trgu, polovica pa jih ima pri delu opravka s hudimi nevarnostmi in tveganji.

Otroško delo pa je sporno tudi, če poteka v domači dnevni sobi v kateri izmed "razvitih držav".  Tako kot otroci iz podsaharske Afrike, svoj delež k družinskemu proračunu prispevajo tudi otroci mamic blogerk ter otroški vplivneži na spletu, pri tem pa ustvarjajo "internetni odtis", ki jih bo spremljal celo življenje. V milijarde težki industriji vplivnežev ni nikomur zares problematično, da starši na družbenih omrežjih objavljajo posnetke otrok v bolj ali manj intimnih trenutkih in tako ustvarjajo dobiček (zase). 

Delo teh otrok bi lahko primerjali z otroškimi igralci in pevci, ki pa jih v ZDA ščiti izjemno stroga zakonodaja. Morda je nastopil čas, da na podoben način uredimo tudi položaj malih spletnih vplivnežev, ki prav tako ... delajo! 


Prepoved matematike in luknjanje zasebnosti

V zadnjih letih uporaba aplikacij, kot sta WhatsApp in Signal narašča, s tem pa tudi "end-to-end" šifriranje komunikacije. Enkripcija sporočil pomeni, da jih lahko preberejo samo osebe, ki v pogovoru sodelujejo, prestreči in razvozlati pa ji ne morejo niti lastniki strežnikov, preko katerih se sporočila pošiljajo. Da policiji in varnostnim agencijam to ni preveč všeč, ni nobena skrivnost.

Konec 2018 je Avstralija sprejela zakon, ki podjetjem predpisuje, da na zahtevo predajo zasebno komunikacijo osumljencev, tudi če je ta šifrirana – pa k vragu z matematičnimi zakoni! Ta zakon je prvi na svetu, ki (za razliko od Rusije in Kitajske, kjer je takšno šifriranje prepovedano) podjetjem nakazuje, da v aplikacije postavijo "stranska vrata" za dostop do pogovorov, kar oslabi varnost celotnega sistema. Kljub nasprotovanju zagovornikov zasebnosti ter gospodarskim posledicam in možnim zlorabam takšne zakonodaje, pa se sedaj s podobnimi idejami spogledujejo tudi v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji.


Solidarnost za okolje

Svetovno povprečje umorov, ki se zaključijo z obsodbo storilca, je približno 43 % (podatek iz l. 2012). Če gre za umore okoljskih aktivistov, pa je verjetnost razrešitve borih 10 %. V letih od 2002 do 2017 je bilo umorjenih 1558 ljudi, ki so pred škodljivimi vplivi kapitala in/ali politike branili okolje: domačini, aktivisti, odvetniki, nevladniki, novinarji in drugi civilisti. Organizacija Global Witness opozarja, da je bržkone seznam v resnici še mnogo daljši, saj za veliko umorov ne vemo.

Industrijski sektor, odgovoren za največ nasilnih smrti, je rudarstvo, a v zadnjih letih se najbolj povečuje nasilje nad ljudmi, ki poskušajo braniti vodne vire. Neposredno fizično nasilje pa je le ena plat medalje; korporacije proti okoljskim aktivistom vse bolj zlorabljajo tudi pravna sredstva. Glede na to, da "razvite" države kriminalizirajo humanitarnost, lahko pričakujemo, da bomo še naprej le mirno gledali kriminalizacijo okoljskega aktivizma v "zakotnih" delih sveta.


Vse bo v redu?

Pred slabim mesecem, ko je Vzajemna napovedala podražitev dopolnilnega zavarovanja, so pri Triglavu še vztrajali, da zvišanja cen ne načrtujejo. Zdaj, ko Triglav draži premijo za skoraj 8 %, enako trdi Adriatic Slovenica, zadnja od treh komercialnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje.

Zavarovalnici višje premije povezujeta z dvigom cen storitev – ponekod se je višina kritja dvignila tudi na 90 % – a brez omembe lastnih administrativnih stroškov. Ti se gibljejo med 8 in 10 % in so v primerjavi z 1,2 do 1,6 % sredstev, ki jih za administracijo porabi ZZZS, realnejša tarča problema. Poleg tega administrativni stroški zasebnih zavarovalnic v zadnjih letih naraščajo. 

Nepravično plačevanje prostovoljnega zavarovanja poglablja prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi. Dražitve premij tako opominjajo, da primarno vprašanje dopolnilnega zavarovanja ni, katera od članic GZS ga zaenkrat ponuja najceneje, temveč zakaj ga po desetletju prizadevanj še nismo uspeli nacionalizirati