Agrument


agrument.description

Pravično okrevanje

Vrag je že dolgo nazaj odnesel covid-19 šalo, s povprečno 400 dnevnimi okužbami bi bolj kot #ostanizdrav spet potrebovali #ostanidoma, čeprav se to trenutno zdi praktično nepredstavljivo. Žal še vedno živimo v svetu, kjer ima denar prednost pred ljudmi.

8000 izgubljenih delovnih mest ni hec in veliko usod povezanih s finančno platjo korona krize bo hujših in bolj tragičnih od usod bogatih, ki so (in še bodo) staknili virus. Tako imenovana "K-shaped recovery" kaže sliko postkoronskega sveta, ki je še bolj neenak. Višji srednji razred že zdaj izstopa iz finančne krize, za povprečneže in tiste, ki zaslužijo manj od njih, pa se situacija iz dneva v dan slabša.

Kriza vpliva na vse vidike naših življenj. Medtem ko otroci bogatih staršev v času korone v šoli napredujejo, njihovi vrstniki iz revnejših območij ne le stagnirajo, ampak celo nazadujejo. Jasno je, da so vplivi krize na posameznike odvisni od njihovega finančnega statusa. Od države zato potrebujemo pravično (in ne enakopravno) podporo!


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Zlati neonacisti in neofašisti

Atensko sodišče je odločilo, da je neonacistična stranka Zlata zora hkrati tudi kriminalna združba, ki je načrtno ustrahovala in preganjala ljudi na podlagi njihovega političnega in verskega prepričanja ali barve kože. Vidnim članom stranke, ki so v preteklih letih pod pretvezo svobode govora razpihovali sovraštvo, grozi dolga zaporna kazen, sodišče pa bo odločitev predvidoma sporočilo v naslednjem tednu.

Gre za pomembno sodbo, ki ob porastu neonacističnih in neofašističnih idej (in strank) nakazuje, kakšno Evropo želimo. Odločitev je pomembna tudi za nas. Predsednik vlade s pomočjo zunanjega ministra Slovenijo vrača na "diplomatski zemljevid" – v družbo konservativne Višegrajske skupine, ki z nazadnjaškimi pogledi na svet jemlje korak nazaj. Obrambni minister pa je že pred časom v Slovensko vojsko povabil tudi Vardo, ki ni nič drugega kot slovenska Zlata zora.

Spogledovanje z neofašizmom v slovenski politiki ni več skrito, zato je izjemno pomembno, da ga družba prepozna in obsodi.


QAnon ne, Trump da

Facebook je prepovedal vse vsebine povezane s skrajno desno teorijo zarote QAnon, to pa označil za "militarizirano družbeno gibanje". Potezi je v roku parih ur sledil še izbris obilice skupin z več stotisoč sledilci.

Strokovnjaki že več mesecev opozarjajo na nevarnost QAnona. Morda je prepoved prišla prepozno: ideja se je že razširila v številne podskupine in meme strani, povezane tudi z ostalimi teorijami zarote, ki nimajo direktne povezave z matično skupino in jih je zato težko izslediti.

Prepoved na prvi pogled meče dobro luč na Facebookovo prizadevanje v boju proti lažnim novicam. A žalostno je, da se enakih načel ne držijo tudi pri glavnem producentu dezinformacij. Njegove (in še kakšne druge) objave bi lahko preverjali in označevali v realnem času, s tem pa omejili širjenje lažnih novic, odsotnost takšnih akcij pa kaže na dejstvo, da se Facebook še vedno zaveda posledic (ne)moderiranja svoje platforme.

Tokrat poteze vsaj niso "uravnotežili" z izbrisom Antifa.


Ne dotikaj se mojih las!

Poleg strmenja in vprašanj tipa "Vau, a so to tvoji naravni lasje?", so temnopolti s skodranimi lasmi deležni še institucionalne diskriminacije. Povezovanje strukture las s profesionalnostjo, urejenostjo, lepoto ali sposobnostjo izhaja iz časa trgovanja s sužnji in kolonializma. Struktura las je bila zadnji faktor, ki je v času suženjstva določal vrednost posameznika: ali bo delal v hiši ali na polju. Lestvica las, ki jo je v začetku 20. stoletja razvil Eugen Fischer, oče evgenike, je za določanje "čistosti rase" uporabljala barvo in strukturo las.

Mnoge ženske svoje lase danes ravnanjo s kemikalijami, moški pa jih kratko pristrižejo. Podrejanje belskim standardom je za marsikoga travmatična izkušnja, povezana z zgodovinskim dojemanjem temnopoltih, ki še danes zanika njihovo človeškost. Še danes smo priča prepovedim določenih stilov ali celo izključitvam iz šole na podlagi diskriminatornega povezovanja pričesk s tolpami. Zato bi veljalo v akte o enakopravnosti vključiti tudi – lase!


Privatni interesi namesto mednarodnih odnosov

V azerbajdžansko-armenski vojni se uporabljajo srbske rakete. Azerbajdžanci so po julijskih razkritjih zdaj objavili še svež slikovni dokaz, BIRN pa se je dokopal do papirjev, ki dokazujejo, da so Srbi v zadnjih treh letih v Armenijo izvozili kar 19 pošiljk orožja. Nazadnje le par dni pred začetkom tokratnih spopadov.

To je bizarno iz več razlogov. V Beogradu denimo stoji spomenik azerbajdžanskemu voditelju Heydarju Aliyevu, Azerbajdžan pa je tudi ena od šestih držav, s katerimi so Srbi podpisali strateško partnerstvo. Baku jim omogoča ugodne kredite, pomagal jim je v poplavah leta 2014, pa tudi z medicinsko opremo ob izbruhu COVID-19. Baku, mimogrede, Srbijo podpira tudi glede Kosova.

V ozadju torej ni geopolitika, temveč zaslužek. Slobodan Tesić, ki je povezan s prodajo orožja, je eden glavnih srbskih orožarskih preprodajalcev in dober Vučićev prijatelj

Pa Vučić? Pravi, da ni panike: "Oboji so naši prijatelji. Azerbajdžancem smo prodali še desetkrat več orožja kot Armencem."