Agrument


agrument.description

Feministični abecedarij: GINEKOLOGIJA

Ginekologija je skozi zgodovino ter njen medicinski in tehnološki napredek radikalno preoblikovala oskrbo na področju reproduktivnega zdravja, pripomogla k nižji smrtnosti ter izboljšala nosečniške in porodne izide. Ni pa se uspela iztrgati patriarhatu.

Njegove sledi so vidne v neprimernih, zastarelih praksah, ki so bolj kot v medicini utemeljene v kulturni konstrukciji spolov. Ženske* so v porodnišnicah pogosto primorane ležati na hrbtu, kar je za mnoge neintuitiven položaj, ki si ga je lahko izmislil le – moški. T. i. možev šiv je namenjen spolnemu zadovoljstvu moškega, slednjega pa po mnenju velikokrat vprašajo tudi, če se partnerka želi sterilizirati.

Čas je tudi za upokojitev kontracepcijske tabletke, emancipatorične herojke drugega vala feminizma. Medtem ko opazuje stranske učinke njenega dolgotrajnega jemanja, zakaj ginekologija ne zahteva javne razprave o moški kontracepciji?!

Vključujoča prihodnost je lahko samo feministična – in ginekologija mora biti njen del!


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Kako razgraditi državo v nekaj korakih?

Pred leti je nekdanji prvi tviteraš ZDA javnost razburil z izjavo o "usranih" državah, ki ekonomsko razvitejšim partnericam povzročajo le skrbi. Izkušeni diplomati bi jih definirali kot "propadle" države

Srž problema je dejstvo, da prav bogatejše države na podlagi ekonomskih in geopolitičnih interesov izčrpavajo te "usrane in nedelujoče" entitete. Imperialistične države to med drugim počnejo s prodajo orožja na območja oboroženih spopadov. Primerov na Bližnjem vzhodu kar mrgoli – nedavno je "zahod" presenetilo dogajanje v Afganistanu, naslednji pa bo morda afriški Mali

Poleg vojn pa države najbolj šibita korupcija in izigravanje sodnega sistema. V Gani so se mladi že mobilizirali in s spleta na ulice preselili zahteve za družbeno in ekonomsko reformo. 

Tudi v Sloveniji že več kot leto dni potekajo protesti proti sovraštvu, razgradnji neodvisnih medijev ter kršenju zakonodaje. Očitno se je tudi Slovenija pridružila družbi "usranih" držav, ki še edine ostajajo naše zaveznice.


Preveč sebe

Snapchat dismorfija je fenomen, odkrit leta 2015, ko se je zaradi filtrov, ki nam na fotografijah spremenijo podobo obraza, povečala uporaba botoksa. A če se je pri kozmetičnih svetovalcih naraščajoče število oseb, ki so želele izgledati kot filtrirana različica sebe, dismorfije zavedalo, pa je ta pri Zoom dismorfiji, ki jo povzroča pandemija, nezavedna.

Na družbenih omrežjih vemo, da se gledamo skozi filter, pri videoklicu pa je naš videz popačen na način, ki je težje zaznaven. Nenehna uporaba Zooma in podobnih aplikacij v izolaciji ter iskanje napak na svojem več ur dnevno vidnem obrazu, medtem ko nas na vsakem koraku še vedno bombardirajo retuširane fotografije, pušča posledice. Nezadovoljstvo s telesno podobo je vedno bolj razširjeno, vodi pa lahko tudi v motnje hranjenja.

Covid ni le poglobil vsesplošnih problemov z duševnim zdravjem, otežil je tudi soočanje z njimi. V četrtem valu je tako pomembno, da čim bolje poskrbimo za svoje počutje – in izključimo kamero, ko jo le lahko.


Zdravilske zablode

Na začetku pandemije je bil aktualen antimalarik klorokin, letos mu sledi zdravilo proti parazitom ivermektin. Posamezniki v poplavi napačnih ali delnih informacij, sočasno pa obupani želji po utehi, slepo posegajo po snoveh, za katere ni dokazov o učinkovitosti proti covidu – in ki lahko ob samozdravljenju resno škodujejo. Po zadnjih novicah se v Braziliji celo bojijo, da bi se kdo zaradi nerazumevanja aktualnih raziskav izpostavil kar strupu tamkajšnjega gada.

Težnja po nemudnem olajšanju ob zdravstveni ali psihološki stiski seveda ni nič novega. Od nekdaj si želimo čudežnih zdravil – čeprav ta zaradi naravnih zakonitosti preprosto ne morejo obstajati. Vsako zdravilo ima lahko neželene učinke; to velja tudi za cepiva. In četudi je zahodna medicina brezosebna ter pogosto ozkogledna, za alternativo vseeno ne smemo sprejeti govoričenja mazačev. Lepota dejanske znanosti je namreč v tem, da ji ni treba slepo zaupati. Ker je podkrepljena z dokazi, je na nas, da jo predvsem – razumemo.


Manj ko veš, več lahko poješ

S slovenskih trgovskih polic je bilo treba poleti umakniti čez 150 različnih izdelkov z aditivom iz zrn rožičevca, ki je vseboval strupen in rakotvoren etilen oksid. Tega so sprva odkrili v sladoledu v Španiji, zaradi razširjene uporabe aditiva v mlečnih izdelkih, sladkih pijačah in procesirani hrani pa je Evropska komisija odredila odpoklic živil, ki ga vsebujejo. Učinek na naše zdravje bi se pokazal, če bi te izdelke redno uživali več let. 

Z izbiro živil pa ne vplivamo le na svoje zdravje, ampak tudi na dobrobit pridelovalcev, pravice živali in izkoriščanje naravnih virov. Tako na primer kar dve tretjini sadja in zelenjave, ki jih zaužijemo v Evropi, proizvedejo v španski provinci Almeria, kjer rastlinjaki zasedajo okrog 31 000 hektarjev zemlje. A ta "evropski vrt" je v resnici groteskno morje plastike, v kateri se utaplja okolje, 90 % garaškega dela pa tam opravijo migranti.

Zato naslednjič, ko bomo v trgovini, ne pozabimo kupovati odgovorno, trajnostno in etično. Pa na zdravje!