Agrument


agrument.description

Drage besede

Janez Janša, ki je zaradi svojih agresivnih tvitov pridobil vzdevek Maršal Twito, se na Twitterju treplja po rami. Tokrat si s seje vlade, kjer so potrdili osnutek novega svežnja protikoronskih ukrepov PKP6, jemlje zasluge za reševanje delovnih mest.

A v PKP6 se je z 59. členom prikradel tudi način obračunavanja s posamezniki, ki javno pozivajo k združevanju ali organizirajo dogodek. Obstoječe kazni za neupoštevanje ukrepov so že zdaj visoke, če bo predlog sprejet, pa bomo ob napačnih besedah (tudi na spletu!) olajšani za od 1000 pa vse do 15 000 €. S tem bi vlada končno uspela obračunati z miroljubnimi petkovimi protestniki, izvršilna veja oblasti pa bi pridobila močno krepelce zoper "kaviar socialiste". Ker javno pozivanje h kršitvi ni jasno definirano, je člen izpostavljen subjektivni interpretaciji in zlorabam.

Epidemija je v polnem (drugem) zamahu, predsednik vlade pa med mrzličnim tvitanjem išče načine, kako bi onemogočil nasprotnike. Ali pa vsaj izpraznil njihove denarnice.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Bonton pišejo zmagovalci

Naj vas člana vlade, Matej Tonin in Igor Zorčič, ter drugi, ki bodo še skočili na vlak spodobne komunikacije na internetu, ne prelisičijo. Zagotovo jim ni mar za diskurzivne standarde na Twitterju. Vsaj, kar se ministra za obrambo in predsednika državnega zbora tiče, ni z zaničevanjem, žaljivkami in slabimi šalami nič narobe, če jih predsednik vlade govori "lastnemu" ljudstvu. Tudi sicer je dovoljeno napadati vsakogar. Naključne mimoidoče, ljubitelje trenirk, rekreativne kolesarje, novinarje, sodnike, ministre in predsedniške kandidate ... Le (očitnih) zmagovalcev in bodočih voditeljev "najpomembnejše" države na svetu ne.

Tako kot Janša, tudi drugi ne tvitamo "kar tako", temveč zato, da bi s tem kaj dosegli. Lepo je, ko se kratkoročni interesi slovenskih politikov poravnajo z osnovnimi vrednotami demokratičnih družb. V takšnih trenutkih se ne smemo norčevati iz njihovega licemerja, temveč jih raje virtualno objemimo in pozdravimo v naši družbi. Več nas bo, prej bomo na cilju!


Pirova zmaga

Rezultat ameriških volitev je za demokrate porazen. Kljub rekordni udeležbi so predsedniško mesto osvojili le za las, kar bo Trumpu omogočilo prostor za dolgotrajno sodno dramo in podžgalo konspirativno narativo o ukradenih volitvah. Če jim na dodatnih volitvah v Georgii januarja ne uspe čudež, lahko pozabijo na večino v senatu, uspeli pa so si zmanjšati tudi večino v kongresu.

Za republikance je to pravzaprav idealno. Znebili so se muhastega Trumpa, njihove senatorske starešine, kot sta Mitch McConnell in Lindsey Graham, pa so z lahko premagale dobro financirane demokratske nasprotnike. Hkrati bo Biden kot predsednik prevzel krivdo za ekonomske posledice koronavirusa, z obstrukcijskim senatom pa bodo republikaci lahko obdržali konzervativno premoč na ustavnem sodišču in preprečili vse resne demokratske reforme.

Dejstvo, da je Trump svojo priljubljenost razširil med manjšinami in pridobil največji delež nebelskih glasov po Nixonu, razkriva, kako neučinkovita je demokratska “woke” retorika.


Kako je živinoreja povezana s koronavirusom?

Države po Evropi sprejemajo nove ukrepe, da bi zajezile širjenje koronavirusa. Po skrajnosti ukrepov morda celo prednjači Danska.

Danska je vodilna država na področju pridelave krzna. Pri norkah na številnih farmah po državi so odkrili novo mutacijo koronavirusa. Ta je dokazano okužil že več kot 200 ljudi, strokovnjaki pa sklepajo, da naj bi se na severu države kar polovica od 783 ljudi okužila na krznarskih farmah. 

Danska "končna rešitev", seveda v imenu varovanja zdravja ljudi, predvideva krut pomor 17 milijonov nork. Nad rešitvijo bentijo tudi kmetje, ki bodo ostali brez vsakršnega prihodka, saj bo ”njihovo krzno” dobesedno zgorelo. Kmete, ki se ukvarjajo s pridelavo krzna, bi bilo potrebno prekvalificirati, saj bi jim tako omogočili finančno preživetje, živalim pa dostojnejše življenje.

Skrajni čas je, da se pogovorimo o kruti naravi intenzivne živinoreje, ki na stotine milijonov živali v nedostojnih razmerah izkorišča za lastno dobrobit in ogroža javno zdravje.


Korporativna cenzura

Leta 2017 so predstavniki International Committee of the Fourth International ob pregledu obiskanosti lastnega spletnega mesta ugotovili, da Google nalašč ne prikazuje nekaterih njihovih vsebin. Enako velja za vsebine dvanajstih drugih do sistema kritičnih spletnih mest, denimo The Intercept in WikiLeaks.

Po letih izmikanja je Pichai, CEO Googlovega matičnega podjetja Alphabet, pretekli teden pred ameriškim senatom priznal, da so med rezultati iskanja nižje rangirali vsebine četrte socialistične internacionale. K temu ga je bržkone nehote sprovociral republikanski senator iz Utaha. Ta ga je, razočaran nad neprikazovanjem nekaterih spletnih mest, ki zagovarjajo belo prevlado, prosil, naj navede eno levičarsko spletno mesto, ki ga Google zaradi neprimernosti nalašč rangira nižje.

Google tako ali drugače nadzoruje skoraj 90 % spletnega prometa, zato je boj proti korporativni cenzuri, ki nima nič opraviti s preganjanjem sovražnega govora, ključen za obrambo demokracije. Kdaj bo to tema slovenske politike?