Agrument


agrument.description

Privatizacija vesolja

Elon Musk je med drugim lastnik več kot četrtine vseh satelitov, ki krožijo okrog Zemlje. Ocenjujejo, da bi se lahko do l. 2022 njegov delež še bistveno povečal.

Čeprav Musk ni videti ko tipičen negativec iz futurističnih filmov, pa posledice njegovega lastništva velikega dela vesoljskih tehnologij niso zanemarljive. Vesoljski turizem je za povprečne ljudi resda nedosegljiv, a obljuba superhitrega interneta je privlačna vsem. 

Ta bi s seboj bi prinesel še več svetlobnega onesnaženja. Možnost trkov z drugimi sateliti je realnost že zdaj, skrb vzbujajoče pa je še zavračanje ustaljenih zakonov glede regulacije komunikacij. Tudi večje količine vesoljskih odpadkov bi lahko v bližnji prihodnosti postale problem.

Četudi Musk svojo utopično kolonijo na Marsu opisuje kot svobodno in neodvisno, pa glede na trenutna poročila o pogojih dela v Teslovih tovarnah težko verjamemo v novi raj na Marsu. Preden koloniziramo Mars, zato poskrbimo, da najbogatejši ne bodo imeli neomejene moči že na Zemlji.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Počasi bo treba v Kanado

V HBO-jevi seriji The Plot Against America, posneti po knjižni predlogi Philipa Rotha, Roosvelt l. 1940 izgubi predsedniške volitve proti republikanskemu kandidatu, ki odkrito simpatizira s Hitlerjem in verjame, da se ZDA ne smejo "mešati v evropske zadeve". Fašizacijo ameriške družbe spremljamo skozi življenje judovske družine, v kateri Elizabeth moža Hermana nenehno prepričuje, da so zadeve resne in bi veljalo pobegniti v Kanado. Žal vsi v seriji tega ne dojamejo pravočasno.

Počasi kot žabe pa nas kuhajo tudi v Sloveniji. Oblast napada s propagando mašinerijo, na katero bi bil ponosen sam Goebbels, pretepajo uporabnice_ke Roga, na Metelkovo vkorakajo s polavtomatskim orožjem. V manj kot enem letu so v njihovo nemilost padli RTV, pa STA, filmarji in tako rekoč vsi kulturniki. Sočasno dodatno razkrajajo družbeno tkivo z uličnimi provokacijami Rumenih jopičev. Zdi se, da ni daleč dan, ko bodo ulice zagorele, oblast pa bo gasila z bencinom.

Zakaj mnogim še zmeraj ni jasno, kam plujemo?


#NetZero

Raziskave kažejo, da je bilo v 25 letih, v katerih se je količina CO2 v ozračju podvojila, najbogatejših 10 % odgovornih za več kot polovico emisij, najbogatejši 1 % ljudi pa za 15 %, kar je več kot zakrivijo emisij vsi državljani EU in več kot dvakrat več kot najrevnejša polovica človeštva (7 %).

Medtem ko evropska mesta premikajo meje za doseganje CO2 nevtralnosti, kot npr. Helsinki, kjer gradijo kolesarsko avtocesto, v Sloveniji največji del sredstev namenjamo izgradnji cest. Resda za emisije potrošniki niso odgovorni v taki meri kot podjetja, so pa razlike v emisijah med različnimi dohodkovnimi skupinami simptomatične, še posebej ob tem, ko 30 milijonov Evropejcev trpi zaradi energetske revščine.

Rebalans globalnega proračuna za ogljik, določen l. 2015 s Pariškim sporazumom, ki omejuje segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, je nujen, in naj bo pravičen, saj je najbogatejših 10 % že porabilo tretjino preostalega proračuna.


Po novem podarjamo kar – države

Eno izmed zadnjih daril Trumpove administracije Izraelu je bila normalizacija odnosov z Marokom. Umiritev odnosov med arabskimi državami in Izraelom je že nekaj časa cilj zunanje politike ZDA, pod Bidnom pa se očitno to ne bo spremenilo. Državni sekretar Blinken je že pohvalil Abraham Accords kot pomemben zunanjepolitični dosežek bivše administracije.

A tokrat je šel Trump (spet?) korak predaleč; v zameno za priznanje Izraela je priznal suverenost Maroka nad Zahodno Saharo. Blinken je sicer na kratko navrgel, da bodo nekatere sporne dogovore vzeli pod drobnogled, a zaenkrat ni jasno, ali bo Bidnova administracija umaknila ameriško priznanje maroške oblasti nad Zahodno Saharo. Trump je s tem Bidnu nastavil past: umik priznanja tvega nesporazum z Marokom, ohranitev pa nesporazum z Afriško ligo.

A jasno je, da Sahravijci s tokratno vojno mislijo smrtno resno in ne bodo dopustili, da tuje sile vplivajo na njihovo usodo, kot se je zgodilo leta 1991. Pa naj jih Biden podpre ali pač ne. 


Črno okrevanje

Vlada za zaprtimi vrati pripravlja drugi osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Ta bo Sloveniji prinesel za več kot 5 milijard nepovratnih evropskih sredstev in posojil za zagon po korona krizi. Dvoma ni nobenega, bruseljski milijoni bodo šli za visoko tehnološke, zelene in trajnostne projekte. Že prvi osnutek, ki ga je vlada v Bruselj poslala oktobra lani, je Evropska komisija močno kritizirala – predlogi niso bili niti inovativni niti trajnostni. 

Kljub zagotovilom, da se bo denar porabil za zdravstvo in DSO-je, naj bi šlo po poročanjih v resnici za pretkano namero, da bi vlada evropski denar namenila zasebnim zdravstvenim centrom. Iz predloga je razvidno tudi, da bodo za gradnjo cest namenili kar trikrat več denarja kot za železniško infrastrukturo. 

Po najhujši zdravstveni krizi, ki jo je Slovenija doživela, bi krepitev javnih sistemov in iskanje zelenih rešitev morali biti absolutni prioriteti. Mi pa bomo, kot kaže, raje betonirali in privatizirali.