Agrument


agrument.description

Komu gori?

Na Lezbosu je do tal pogorel prebežniški center. V taborišču, ki je že zdavnaj preseglo nastanitvene kapacitete, je dan pred požarom prišlo do uporov med prebivalci, saj jim pristojne službe niso znale (ali pa želele) razložiti razloga za njihovo nenadno premestitev. Prav torkov uničevalni požar je razgalil vso bedo evropskega modela upravljanja z migracijami.

Gre za sistemski problem, ki ni zgolj grški, pač pa evropski, saj je nehumano in brezmilostno ravnanje do migrantov in prosilcev za azil postalo del vsakodnevne prakse tudi pri nas, na Hrvaškem ali pa v Italiji. Evropsko politiko zaokrožuje plačevanje Libiji za zadrževanje migrantov zunaj EU. 

Gre za trgovanje z življenji ljudi, ki so pred vrati ter pred obalami Evrope prepuščeni na (ne)milost diktatorjev, paravojaških milic in trgovcev z ljudmi. Kljub zaobljubam o varovanju temeljnih človekovih pravic in pravni prepovedi vsakršne diskriminacije, je praksa žal drugačna. Kmalu bodo tako pogoreli tudi humanistični temelji Evrope.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Talci kapitala

Britansko podjetje Ascent Resources je sprožilo uradni postopek proti Sloveniji zaradi nespoštovanja Pogodbe o energetski listini (ECT). Spomnimo, gre za že dlje trajajoč spor glede problematičnega črpanja plina v Petišovcih, v katerem podjetje obtožuje Slovenijo “nerazumno dolgih postopkov odločanja”, saj so pristojni organi zahtevali oceno vpliva projekta na okolje.

Podjetje ščiti ECT, ki daje multinacionalkam pravico, da tožijo države zaradi zakonodaje, ki škodi njihovim ekonomskim interesom. Tako se nemško energetsko podjetje Uniper bori proti Nizozemski zaradi postopnega opuščanja elektrarn na premog, Nemčijo pa zaradi odločitve, po kateri država ne dovoli gradnje novih nukleark, toži švedska multinacionalka Vattenfall.

V luči preteče okoljske katastrofe in zavez Pariškega sporazuma je slepa zaščita kapitala v ECT nesmiselna in kontraproduktivna. Ravno v teh mesecih o modernizaciji listine razpravljajo v EU, ki pa želi ta nedemokratičen mehanizem reševanja sporov le popraviti in ne odpraviti.


Nazaj v temo

Mame ameriškim otrokom, kadar se grdo obnašajo, vse pogosteje pravijo: "Ne obnašaj se tako predsedniško!"

Neposredna škoda, ki jo povzroča sovražen in vulgaren govor politikov, je že zadosten argument, da bi bilo treba Trumpa, Janšo in podobne "najpomembnješe razpihovalce sovraštva" na spletu preprosto utišati. Hkrati pa, ko v imenu svobode govora dopuščamo, da tak govor ostaja prisoten in postaja normalen, opolnomočimo homofobe, rasiste in druge nebodijihtreba skupine, za katere smo vsaj v Evropi po drugi svetovni vojni verjeli, da so odgnani v podtalje.

Takšen primer je objava Mladinskega društva Kostrivnica, v katerem ima vidno vlogo član SDS Nino Ivačič, v lokalni skupnosti sicer znan kot veliki "ljubitelj" napotenega dela. V Sloveniji, zaenkrat še članici EU, se leta 2020 mladinskemu društvu zdi primerno govoriti, da "ostro nasprotuje promociji vseh oblik LGBT skupin in njihovih idej". 

Naloga vsakega od nas je, da opozarjamo problematičnost takšnih izjav in se borimo za več, ne manj, spoštovanja.


David Graeber (1961–2020)

Prejšnji teden je odjeknila žalostna novica o smrti Davida Graeberja. Ameriški antropolog, aktivist in avtor velja za enega najbolj prodornih mislecev sodobne levice. Možakar, ki je svoje življenje posvetil preizpraševanju struktur kapitalističnega sistema, je odgovoren za slogan "mi smo 99 %" in prvi, ki je opozoril na pojav "bullshit" služb. Med drugim je bil aktiven v gibanjih Occupy Wall Street, Extinction Rebellion, Momentum in Free Rojava. Njegova smrt bo za sabo pustila vakuum, ki se bo v teh nemirnih časih še posebej poznal.

Davidovo slovo v 59. letu starosti je še ena v nizu prezgodnjih smrti levičarskih intelektualcev v zadnjih letih. Poleg Marka Fisherja v 2017, je konec julija letos v 36. letu nenadoma preminil tudi Michael Brooks, vzhajajoči progresivni politični komentator, analitik in pisec. Ljudje, ki bi naj odrasli v starešine sodobne levice, nas zapuščajo mnogo prehitro, zato je njihova zapuščina toliko bolj dragocena. Prisluhnimo njihovim besedam. Berimo njihove tekste.


Abecedarij svobode govora: trg

Deregulacija, privatizacija in napadi na socialno državo, ki smo jim globalno priča v zadnjih 50 letih, so prinesli krčenje srednjega razreda in nižanje kakovosti življenja. Vedno večja ekonomska in socialna negotovost krepita občutke nemoči in jeze med poraženci neoliberalizma, krivda za take razmere pa se pripisuje navideznim sovražnikom – tujcem, nevladnikom, migrantom, vsem "drugačnim". 

Govoriti o sovražnem govoru, ne da bi govorili tudi o materialnih pogojih, ki ustvarjajo tak govor, in zaradi katerih posamezniki verjamejo sovraštvu, je zato nesmiselno. Trg idej, na katerem bodo dobre ideje prepoznane in slabe zavržene, je liberalna laž. Ne le, da mediji – s spornimi (ali neznanimi) lastniškimi strukturami – niso neodvisni in kritični, igranje na največje strahove ljudi in nenehno ustvarjanje drugega prinašata profit. Ključni mehanizem trga idej ni nevidna roka resnice ampak interes kapitala!