Agrument


agrument.description

Višegrajski družbeni mediji

Madžari in Poljaki po vzoru Rusije in Kitajske gradijo vsak "svoj Facebook", oziroma, glede na to, da ju propagirajo kot prostora, ki bosta ustavila "cenzuro" konzervativnih glasov, "svoj Parler".

Za Albiclo odkrito stoji ekipa vladi naklonjenega časnika Gazeta Polska (to je tisti časopis, ki je leta 2019 distribuiral nalepke, da je Poljska "LGBT free" območje).  Čeprav so Hundub ustanovili v Belizu (morda po nasvetu Roka Snežiča), pa je operacija na las podobna poljski: medijsko sponzorstvo je novemu fašistoidnemu omrežju takoj ponudil provladni časopis Magyar Nemzet. 

Čeprav preganjanje sovražnega govora ni edini razlog, zakaj je treba Facebook zapustiti, se zdi, da nas medtem, ko vedno več ljudi spoznava, da ima Facebook preveliko moč, desničarji spet prehitevajo – po desni. Nekritične vernike je pač lažje voditi in zvabiti na tehnološko še tako arhaične platforme.

Ob tej priliki te vabimo, da se naročiš na agrumente po mejlu, tam namreč Zucky ne odloča o tem, kdo jih bo prebiral.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Svoboda sovražnega govora

Odziv javnosti na rasistično provokacijo Norme Brščič je podoben tistemu na "satiro" v časniku Demokracija. Prevladujejo ogorčenost in vprašanja o tem, kako je to lahko dopustno in kam prijaviti.

Tokrat so ovadbo spisali na Društvu novinarjev Slovenije, vendar, če sklepamo glede na preteklo prakso, resnega pregona tudi tokrat ne gre pričakovati. Dokler Norma ne pokaže resnih indicev, da želi nasilno obračunati s kakšnim točno določenim judom / temnopolto osebo / gejem, lahko mirno "govori, kar si drugi ne upajo niti misliti".

Na Hrvaškem so medtem po lanskem skrajno desnem terorističnem napadu zaostrili spremljanje sovražnega govora. V Nemčiji pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bodo od spletnih gigantov zahtevale več odgovornosti. Česa podobnega pod našo fašistoidno vlado seveda ni za pričakovati. Samo ogorčenje ob takih izbruhih razisma ni dovolj. Če ne bomo odločneje ukrepali, je le še vprašanje časa, kdaj bomo tudi mi dobili svojo krvavo lekcijo.


Parler = Gab = Facebook = Twitter

Ko so na desnici vabili na Parler in Gab, so to počeli s polnimi usti obljub o svobodi govora in boju proti cenzuri. Kar se je ob izgonu Parlerja iz Amazonovih strežnikov (ponovno) izkazalo za še posebej pomembno, pa je, da je praktična pravica do svobode govora veliko bolj odvisna od tehnoloških zmožnosti državljank in državljanov kot od državne zakonodaje.

Desnica kljub vsakokratni polomiji še naprej kliče po svobodnem trgu in ljudi vabi v naročje korporacij, ki imajo po naravi monopolne težnje (tudi Facebook deluje samo, dokler ima relativen monopol nad našim "telefonskim imenikom").

V interesu jim je vzdrževanje nizke tehnološke pismenosti in nadaljevanje odvisnosti od centraliziranih sistemov. Če želimo na internetu govoriti svobodno, moramo vzdrževati lastne prostore svobode, namesto da se zanašamo na lastnike lokalov, ki nas lahko kadar koli naženejo ven.

Svobodni prostori izginjajo tako v resničnem kot v virtualnem svetu, a v slednjem jih lahko gradimo sami.


Iskreni nameni

Zavod Iskreni, katerega soustanovitelj je minister za delo, je na nedavnem razpisu ministrstva za delo prejel najvišjo možno višino sredstev, 130 200 €. 

Gre za tisti zavod, ki se je javno angažiral proti sprejetju družinskega zakonika in se na svojih spletnih portalih izreka proti LGBT+ skupnosti, beguncem, protestnikom in proti pravici do splava. Zavod, ki je podprl projekcijo pro-life filma na frančiškansko cerkev in delil poziv k 40-dnevnim molitvam “za življenje”.

Da je na razpisu, ki med cilji navaja “boj proti kakršnikoli diskriminaciji”, zavod z bogato zgodovino nestrpnosti prejel največ možnih sredstev, je že samo po sebi sumljivo. Minister zavrača vse očitke, zavod pa v odzivu med drugim poziva kar k ukinitvi vseh razpisov za NVO (sam menda dovolj dobi že z donacijami).

Morda najbolj zanimivo pri vsem je, da se je ministrstvo sredi epidemije – v razpisu, ki naj bi pomagal zmanjševati njene posledice – odločilo visoko financirati zavod, ki spodbuja gibanje proti cepljenju.


Pandemija lakote

Deloma zaradi pandemije, mnogo bolj pa zaradi političnih odločitev in konfliktov, na svetu narašča število ljudi, ki nimajo dostopa do hrane. Najhuje je v Jemnu, kjer lakota uradno še ni razglašena, čeprav se situacija tam slabša že leta; po poročanjih gre za najhujše pomanjkanje hrane v zadnjih desetletjih. 

Razglasitev lakote ne pomeni le dejanske humanitarne katastrofe z vsemi posledicami, ki jih ta prinaša, temveč tudi sramoten spomenik politični motivaciji, ki je to katastrofo povzorčila. Med Trumpovimi političnimi dejanji je zavrženih nešteto, njegova obsedenost s Savdsko Arabijo in njihovim orožjem pa je v zadnjih tednih njegovega mandata humanitarno katastrofo v Jemnu le še poglobila. 

Upravičeno je tako vsa pozornost na novem predsedniku ZDA, domnevno najvplivnejši izvoljeni funkciji na svetu. Obljube in pričakovanja so velika, čaka pa ga tudi popravljanje napak predhodnikov. Vojno v Jemnu je začel Obama, podžigal Trump in čas je, da jo Biden enkrat za vselej zaključi.