Agrument


agrument.description

Teksas v osrčju EU

Napadi na pravico do splava so se v pandemiji razživeli. V Italiji so lani spomladi mediji razkrili t. i. “pokopališče angelov”, šokanten napad na pravico do zasebnosti in dostojanstvo žensk, ki so opravile splav.

V Romuniji je pandemija privedla do začasne prekinitve izvajanja splava v javnih bolnišnicah. Splav je bil namreč odstranjen s seznama pomembnih in nujnih storitev, ki so jih morale bolnišnice kljub velikemu prilivu bolnikov, okuženih s koronavirusom, še naprej zagotavljati.

Tako so ženske tudi leta 2021 v “razvitem svetu” še naprej prisiljene tvegati svoje življenje, da bi lahko splavile. Spomnimo se vladavine Ceaușescuja, ki je leta 1966 prepovedal splav in kontracepcijo v imenu povečanja rodnosti. Po prepovedi je približno 10 000 žensk umrlo, na stotine tisoč otrok pa je pristalo v prenatrpanih sirotišnicah. Ne le v Teksasu, tudi drugod je sezona lova na pravice žensk odprta.

Kljub 55. členu Ustave Republike Slovenije se moramo za pravico do splava boriti tudi pri nas.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Sreča v nesreči

Nič novega ni, da se lažne novice na družbenih omrežjih širijo hitreje od resnice. Pri SDS se tega zavedajo; že dolgo si za zgled jemljejo Trumpov koktejl provokacij, obtožb in laži.

Ne glede na to, kako grozno se nam godi pod trdo roko SDS, je za družbo morda vseeno bolje, da je ta stranka med pandemijo v koaliciji. Si predstavljate, da bi vlado še vedno vodil Šarec? Bi Janša tulil v anticepilski rog, ukrepe razglašal za levi fašizem in po svojem medijskem imperiju širil anticepilske "novice"? Ni dvoma, da bi kot dober politikantski strateg razumel aktivacijski potencial tovrstnih sporočil.

A to ne pomeni, da jo bomo odnesli brez posledic. Namesto SDS so to vrzel zapolnili drugi. Četudi za razliko od Janše ne nadzorujejo zasebne medijske hobotnice, so družbena omrežja njihovim sporočilom izjemno naklonjena. Včerajšnjo objavo Stevanovića je v 24 urah delilo že več kot 4700 ljudi. Potrč dosega podobne številke. Vlada pa z represivnim slogom prej priliva olje na ogenj, kot gasi požar.


Aktivizem za lajke

Televizijska mreža CBS je nedavno oznanila načrte za novo serijo "The Activist", v kateri naj bi se pomerili aktivisti s področja zdravja, izobraževanja in okolja. Njihovo uspešnost bi merili v številu klikov in odzivov. Resničnostni šov naj bi se končal na okoljskem forumu G20, kjer bi tekmovalci očarali svetovne voditelje in prejeli financiranje za svoje projekte. 

Aktivizem kot TV-zabava preusmerja pozornost od dela, ki ga aktivisti vsak dan opravljajo v svojih skupnostih. Čeprav je vse več govora o intersekcionalnosti, ki promovira medpovezanost in soodvisnost različnih bojev, pa tovrstno tekmovanje za naklonjenost in sredstva ukinja tovariškost ter različne boje predstavlja kot nezdružljive. 

Glasne kritike so očitno vendarle dosegle tudi producente, saj so spremenili načrte in namesto tekmovalnega šova zdaj pripravljajo dokumentarec. Sumimo, da bodo v njem mnogi dragoceni aktivizmi ostali nereprezentirani, pričakujemo pa tudi kakšen moment belega rešiteljstva ali pokroviteljstva.


Feministični abecedarij: OBJEKTIVIZACIJA

Žensko* seksualiziramo in poveličujemo njen izgled ali pa jo dojemamo kot neprivlačno in zato nevredno pozornosti. V obeh primerih je objektivizirana in reducirana na telo brez avtonomije, njena vrednost pa se meri s stopnjo skladnosti s patriarhalnimi estetskimi standardi.

Kapitalistično-patriarhalno-heteronormativna družba je osnovana na dualizmu moški–ženska. To se odraža tudi v spolnosti, kjer naj bi ženska* želja vključevala željo po podrejenem in objektiviziranem položaju. Družba nas bombardira s sporočili, ki utrjujejo to dogmo: od neudobnih oblačil, botoksa in pornografije do moraliziranja o “primernem” obnašanju. Indoktrinacija je tako globoka, da ženske* pravzaprav nimajo druge možnosti, kot da se tudi same pozicionirajo in vrednotijo kot predmet moške želje.

A treba se je zavedati, da nas je lažje nadzorovati, če smo le kopije druga druge, hkrati pa nam za upor proti patriarhatu in kapitalizmu zmanjkuje časa, ker ga porabimo za doseganje nedosegljivih standardov.


Najboljša stvar na človeku je njegov pes

Milijoni psov so lačni, zapuščeni, prepuščeni lastni iznajdljivosti in človeški dobroti, a leta 2011 so tibetanskega mastifa prodali za več kot milijon evrov. Večina golobov ima sloves letečih podgan, a za najdražjega goloba na svetu, upokojeno dirkaško golobico, je kupec odštel skoraj dva milijona evrov. Hlevi so polni zanemarjenih konj, ki končajo na naših krožnikih, Fusaichi Pegasus pa je lastniku ob prodaji prinesel kar 70 milijonov dolarjev.

Pravzaprav živalski 1 % živi bolje tako od živalskih kot tudi človeških 99 %. Pandemija je razkorak še poglobila. Med lockdownom so se ljudje množično odločali za nakup psov, slednjim so cene poskočile v nebo, zdaj pa se polnijo zavetišča, skupaj s porastom družinskega nasilja pa se je povečalo tudi število primerov krutosti do živali.

Za zeleno prihodnost bomo prisiljeni preklopiti na rastlinsko prehrano, a vprašanje pravic živali moramo začeti misliti onkraj človeka in njegovega odnosa s kapitalizmom. Spoštovati jih moramo zaradi njih samih.