Agrument


agrument.description

Mavrica ni političen simbol?

Pred nocojšnjo tekmo med Madžarsko in Nemčijo so münchenski mestni svet in LGBT+ aktivisti na evropsko nogometno zvezo naslovili prošnjo, da bi stadion razsvetlili v barvah mavrice. Želeli so opozoriti na spornost novega madžarskega zakona, ki prepoveduje LGBT+ teme v šolskih in TV-vsebinah, namenjenih mladoletnim.

UEFA jih je zavrnila. Na ogorčenje navijačev se je odzvala na Instagramu, kjer je svoj logo pobarvala v mavrico in zapisala, da slednja zanje ni političen simbol, ampak "znak trdne zavezanosti bolj raznoliki in vključujoči družbi." Madžarski zunanji minister Szijjártó je ob tem zadovoljno pripomnil, da je mešati šport in politiko nevarno in da, "če kdo, Nemci to dobro vedo."

Mavrica je torej okej le na prajdu ali ko služi denar woke blagovnim znamkam. Ko pa pokaže, da ima substanco, ki sega onkraj potrošniške logike, pa nič več. Le kje so časi, ko so južnoafriškim športnikom zaradi politike apartheida, ki jo je vodila njihova država, prepovedali udeležbo na olimpijadi?!


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Okiteni s tujim perjem

Po Toninovi infantilni vojaški propagandi je Nova Slovenija postregla še z enim komunikacijskim "presežkom". V kampanji 30 let domoljubja je stranka uporabila vrsto fotografij slovenskih športnih, kulturnih in drugih dosežkov, pri čemer so se ob njihovem logotipu znašli tudi Roglič in Pogačar, košarkarska reprezentanca, Ana Roš ter celo pokojni Tomaž Humar. 

Kmalu je postalo jasno, da so krščanski demokrati fotografije uporabili brez soglasja avtorjev in vednosti portretirancev. Avtorska dela so tako dobesedno ukradli, za lastno promocijo pa kršili najmanj pravice športnikov. Za "spornost" objav so se kasneje sicer opravičili, a so morali biti na to opozorjeni

Ironično je, da rabi opomin o nesprejemljivosti takega početja prav stranka, ki zelo rada opeva svoj čut za gospodarstvo. A kraja intelektualne lastnine pri tem morda niti ni najbolj sporna. Bolj problematično je dejstvo, da NSi svoje ime gradi na dosežkih tistih, ki z njimi nimajo zveze. S tem pa mirno nadaljujejo še danes. 


Bo EU le stopila na prste sovražnikom demokracije?

Madžarska in Poljska sta najbolj problematični članici EU, vsaj kar se tiče spoštovanja načel vladavine prava in človekovih pravic. Po pritiskih, da bi članici skladno s 7. členom Lizbonske pogodbe morali sankcionirati in jima omejiti financiranje, se je v Bruslju končno začelo premikati. Evropski parlament je na podlagi marca sprejete resolucije napovedal tožbo proti Evropski komisiji, če ta proti kršiteljicama ne ukrepa. Več bo znano v tem tednu, kaže pa, da po letih erozije demokratičnih standardov v obeh državah končno le lahko pričakujemo kakšne ukrepe. 

Prav vladavina prava pa bo ena od osrednjih tem slovenskega predsedovanja Svetu EU. Ni skrivnost, da so evropski diplomati zaskrbljeni, kako bo potekalo predsedovanje pod avtoritarno in populistično Janševo vlado, ki je zadnje leto nenehno pod drobnogledom Bruslja. Vsekakor bo napeto spremljati, kako bo Slovenija manevrirala med višegrajskimi prijatelji in bruseljskimi uradniki ter si medtem dokončno pokvarila mednarodni ugled.


Feministični abecedarij: ZNANOST

Če bi želeli našteti nekaj znanstvenic in znanstvenikov iz zgodovine, bi imeli več uspeha s slednjimi. Podoba zamišljenega znanstvenika je arhetip, ženska silhueta pa se konča pri Marie Curie. Za to so delno zaslužni pretekli privilegiji moških (dostop do šolanja, razvijanja lastnih idej), pa tudi učinek Matilde, ki označuje nepriznavanje zaslug in pomanjkanje omemb znanstvenic. 

Medtem ko naravoslovne znanosti, inženirstvo, matematika in tehnologija ostajajo "moška" področja, se v njih vseeno viša odstotek žensk*. A to ni znak napredka; ženskam* se določena znanstvena področja odprejo, ko se interes moških obrne drugam. Takrat se kot pomembnejše vzpostavijo druge znanstvene dicipline, čemur sledi tudi kapital – kronično finančno podhranjene so tako npr. raziskave o reproduktivnem zdravju žensk*.

Kot objekt in kot subjekt torej ženske* v znanosti izgubljajo bitko s patriarhatom. Konec koncev je simptomatično že to, da ves čas poslušamo o ženskah* v znanosti in ne o – znanstvenicah.


Prideš?

Jutri je v Ljubljani parada ponosa, enaindvajseta po vrsti in že tretje leto ne več edina. Letos se bodo pri nas prvič zgodile kar štiri: teden po ljubljanski mariborska, prvi vikend v juliju koroška, septembra pa prvič novogoriška.

Sicer pozitiven premik LGBT+ aktivizma k decentralizaciji pa je po svoje zaskrbljujoč v dejstvu, da parada prej kot praznovanje (ali priložnost za komodifikacijo) (p)ostaja primarno – protest. Neenakopraven položaj skupnosti je covid še otežil, dodatno pa ga ogroža Janševa vlada. 

Madžarska, po kateri se Janša rad zgleduje, je v ponedeljek omejila razpravo o z LGBT+ povezanih vprašanjih. Proti potrjenemu predlogu, zapakiranem v sklop ukrepov proti pedofiliji, je pred madžarskim parlamentom protestiralo več tisoč ljudi.

Parada ponosa je protest in pravica do protesta, ki jo je naša vlada protiustavno prepovedovala leto dni, je oblika uresničevanja neposredne demokracije. Na Madžarskem je proti homo- in transfobnemu zakonu glasoval en poslanec. Ni bil dovolj.