Agrument


agrument.description

Ne pozabimo na mlade

Pretekli teden je NIJZ objavil pretresljive izsledke raziskave duševnega zdravja med študenti. Ti kažejo, da je imelo kar 89 odstotkov vprašanih težave z depresijo in tesnobo, skoraj vsak četrti pa je razmišljal o samomoru. 

Vzrokov ni treba dolgo iskati, saj je družba na študente med epidemijo skoraj povsem pozabila. Osebnih stikov ne smejo imeti, skrčen obseg študentskega dela in vedno višja brezposelnost jim prinašata slabo finančno stanje, praktično neobstoječa stanovanjska politika in visoke cene najemnin pa stanovanjsko stisko. Ob vsem tem so študenti prejeli zgolj 300 € solidarnostnega dodatka, s čimer mnogi niso pokrili niti enomesečnih stroškov

Čeprav NIJZ napoveduje rešitve na področju duševnega zdravja, je pri odzivu na položaj študentov zaskrbljujoč zlasti odnos vlade. Ministrstvo za delo ne rešuje socialnih težav, študija v živo še ne bo, na vidiku pa ni niti drugih resnih ukrepov. Zato je skrajni čas, da se začnejo politiki obnašati, kot da so mladi res naša prihodnost.


agrument.subscribe-bar.subscribe-to agrument.subscribe-bar.deliver-it
RSS

Umazan bombaž

Konec lanskega leta so v javnost pricurljali dokumenti kitajske vlade o nameri, da državni paravojaški organizaciji zagotovi več sto tisoč obiralcev bombaža. Kitajski programi za izkoreninjenje revščine predvidevajo preseljevanje ljudi iz ruralnih delov države v kraje, kjer so večje priložnosti za blaginjo, a zmotno bi bilo misliti, da gre za humanitaren vzgib. Stotisoči Ujgurov, pripadnikov muslimanske manjšine iz province Xinjiang, ki jo kitajske oblasti že leta zapirajo v prevzgojne tabore in ji odvzemajo državljanske pravice, naj bi bili namreč v delo na plantažah prisiljeni.

Petina svetovnega bombaža je prav s področja Xinjianga. Vse kaže, da gre torej za bombaž, ki je plod prisilnega dela. Med Kitajsko in modnimi velikani tako zdaj poteka vojna, v kateri pa zmagovalca najbrž ne bo. Čeprav je tudi Evropa do kitajskega ravnanja z Ujguri vse bolj kritična, modna industrija ne bo kar tako potegnila prstov iz marmelade. Z nakupovalnimi navadami pa jo lahko v to poskusimo prisiliti.


Zakaj so dogodki na prostem še vedno prepovedani?

V ponedeljek bo vse boljše, vsaj tako bi lahko sklepali po zaključku “ključnih” enajstih dni “popolnega” zaprtja. Pandemija traja že več kot 13 mesecev, v tem času smo o širjenju virusa izvedeli veliko, ampak ukrepi so še zmeraj na las podobni tistim v prvem valu.

Redno prezračevanje prostorov bistveno zmanjšuje možnost za prenos, nedavna irska raziskava pa potrjuje tudi tezo, da je število okužb na svežem zraku izredno nizko. Prenos na prostem predstavlja skupno 0,1 % vseh primerov okužb, skoraj polovica od teh pa izvira z gradbišč.

Glede na irske izkušnje in doslej znana dejstva o prenosu okužbe je povsem nejasno, zakaj vlada še naprej prepoveduje koncerte in gledališke predstave, nenazadnje pa tudi obisk športnih prireditev na prostem.

Vlada se hvali, da rešuje življenja, ampak rešuje predvsem denarnice elit in gospodarstvo, vseeno ji je celo za fizkulturo in duševno zdravje, sistematično in zahrbtno pa uničuje kulturo in umetnost, naravo ter civilno družbo in nevladni sektor.


Demokracija in znanost pač ne moreta ena brez druge

V Sloveniji se proti covidu namerava cepiti približno polovica prebivalstva. Po raziskavi Covid-19 sledilnika se bo cepilo 49 % ljudi, Mediana ugotavlja, da 54 %, Valicon pa, da se namerava cepiti 57 % ljudi. Po Mediani cepljenje odklanja 32,7 % ljudi (skoraj 13 % jih ni odgovorilo), po Valiconu 42 %, po Covid-19 sledilniku pa 50 %.

Razlogi za skepso so kompleksni in segajo onkraj antivakserskega zarotništva. Ljudje se bojijo stranskih učinkov, dvomijo v varnost cepiv, ne bojijo se covida, ampak nadzora. V Združenem kraljestvu je na vprašanje, če bi se cepili še ta teden, 68 % vprašanih odgovorilo pritrdilno, čeprav uporabljajo cepivo AstraZeneca, okoli katerega drugje vlada moralna panika.

A seveda ne gre za strdke. Kadilci še naprej kadijo in ženske* jemljejo kontracepcijske tablete. Gre za to, da je pri nas tudi znanost talka nesposobne, avtokratske vlade, ki ljudi zapira v stanovanja. Janez pregazi stroko, kadar se mu sprdne, Boris pa jo od svoje lekcije dalje pač posluša.


Borimo se za vodo!

Iz Združenih držav ponovno poročajo o poskusu zastrupitve vode preko vdora v sistem vodovodnega podjeta. Če si pod pojmom spletni vdor predstavljamo zapleteno “hekanje”, pa je bil dostop do upravljanja z vodo precej enostaven; gesel niso zamenjali že nekaj let, v sistem pa so se lahko prijavljali tudi nekdanji zaposleni.

Kljub strašljivemu dejstvu, da je s pitno vodo tako enostavno upravljati, in zastareli ter nenadzorovani digitalni infrastrukturi za nadzor vode pa svetovne in domače medije pretresajo druge novice s področja okoljevarstva. Floridi grozi zastrupitev zaradi izliva radioaktivne vode, zaradi katerega so že evakuirali več sto okoliških prebivalcev. Pri nas se v torek Državni svet ni odločil za veto na zakon o vodi, ki omogoča lažjo gradnjo ob jezerih in potokih. 

Prava nevarnost se tako prej skriva v gospodarskih interesih in trenutnem političnem sistemu, zato je še toliko bolj pomembno, da se borimo za z ustavo zagotovljen dostop do pitne vode, ki naj ostane javno dobro!