AHMAD MORA OSTATI / Ministrstvo za notranje zadeve namerava jutri dopoldne na Hrvaško deportirati sirskega begunca Ahmada Shamieha. Podpiši poziv in tako sporoči, da nočeš živeti v takšni državi.

Ahmad Shamieh

Javni poziv

Te dni z veliko zaskrbljenostjo beremo sklep Evropskega sodišča, ki med drugim določa, da je za obravnavo vseh prosilcev za azil, ki so prečkali njeno ozemlje, odgovorna Republika Hrvaška – tudi za tiste, ki so to storili v spremstvu policije s prevozi v okviru državno organiziranega humanitarnega koridorja. Slovenija je v nasprotju z drugimi evropskimi državami že do zdaj s črkobralsko natančnostjo po t.i. Dublinski uredbi vračala prosilce za azil na Hrvaško, tokrat pa namerava to storiti tudi v primeru beguncev, ki so morali zaradi počasnosti birokratskih postopkov čakati več kot leto in pol in ki so se v tem času izkazali z izjemnimi dosežki za slovensko družbo.

Radi bi izpostavili primer Ahmada Shamieha. Begunec, ki je prišel k nam po humanitarnem koridorju, ni nikoli zaprosil za azil na Hrvaškem. V Sloveniji se je takoj vključil v družbo in začel aktivno sodelovati z lokalno skupnostjo. 45-letni Ahmad, ki mu je sirska vojna hudo načela fizično in psihično zdravje, se je kljub vsem preprekam naučil slovenskega jezika in takoj postal pomemben podpornik slovenskim prostovoljcem - organiziral je številne izlete za begunce, zagnal brezplačna kosila za socialno ogrožene in celo ljudsko brivnico. Bil je med organizatorji, ki so postavili na noge bodoči migrantski center “Ambasada Rog”, bil ključen člen pri izvedbi dveh večjih projektov Ministrstva za kulturo, trenutno pa je aktiven pri ustvarjanjem migrantske radijske oddaje in pri vzpostaviti mednarodne knjižnice. Zaradi njegove edinstvene vloge v lokalni skupnosti je Ahmad postal predmet dveh koprodukcijskih filmov v okviru evropskih projektov, nastaja pa tudi daljši dokumentarni film o njegovem delu. Njegovi programi so naleteli na veliko zanimanja mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z integracijo, v svojem obisku nekdanje tovarne Rog pa je evropski komisar za človekove pravice Nils Muižnieks takšno vključevanje migrantrov ocenil kot “ključno, da bi lahko potekala integracija in se premagovali predsodki”. Tako je Ahmad postal svetel zgled integracije in nepogrešljivi ljubljanski obraz, na katerega se danes obračajo številne organizacije. Vzljubil je svojo novo domovino in se na vso moč trudi prispevati k skupnosti in medkulturnemu razumevanju.

Po več mesecih, ko je Slovenija že postala njegov novi dom, pa je Ministrstvo za notranje zadeve po nikoli pojasnjenem ključu sklenilo, da ne bo obravnavalo njegove prošnje za azil in da ga vrača na Hrvaško. Evropsko sodišče je leto dni po njegovi pritožbi potrdilo pristojnost Hrvaške, a hkrati svetovalo, da naj države v duhu solidarnosti prevzemajo odgovornost. Vsi, ki smo imeli priložnost z Ahmadom sodelovati, smo ogorčeni nad možnostjo, da bi se ga po vsem tem slovenske oblasti odločile na silo deportirati in s tem za vedno ogrozile njegove možnosti za varno in dostojanstveno življenje v Sloveniji. Povsem nesprejemljivo bi bilo, da bi institucije, odgovorne za integracijo beguncev, izničile še tiste redke uspešne integracijske zgodbe, ki so jih begunci z izjemno požrtvovalnostjo napisali sami. Če kaj, je treba takšne posameznike nagraditi in uporabiti njihove sposobnosti za lažje integriranje ostalih beguncev. Ahmad je v tem vidiku neprecenljiva pridobitev za državo, saj s svojimi sposobnostmi in zagonom povsem samoiniciativno pomaga pri uvajanju pozitivnih praks.

Zato pozivamo odgovorne, da upoštevajo načela hitre, enakopravne in humanitarne obravnave, ter uporabijo diskrecijsko klavzulo, ki je v ta namen zapisana v Dublinski uredbi. Da se države članice samostojno in v duhu solidarnosti odločijo prevzeti obravnavo prošenj za azil, vloženih na njenih teritorijih, je v svoji odločbi priporočilo tako sodišče EU, kot tudi komisar za človekove pravice, domača pravna stroka in Varuhinja človekovih pravic. Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je zapisal, da bi ob morebitni deportaciji "takšen način obravnave tujca, ki trenutno živi v Sloveniji in je v njej tudi aktivno in vzorno zaživel, pomeni kršitev ustavne in konvencijske pravice do osebnega dostojanstva, zasebnosti in družinskega življenja." Podobno meni Dr. Matevž Krivic: “Sijajen vzgled za to, kako in kdaj je pravicam treba dati prednost pred pretiranim formalizmom, je dalo evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki ni varuh zapletenih birokratskih pravil, ampak varuh človekovih pravic. Že nekajkrat je razsodilo, da zavračanje dovoljenj za bivanje tujcem, ki imajo pristne družinske vezi v tuji državi ali tam tudi kot samci že dolgo bivajo, čeprav brez dovoljenj, pomeni kršitev temeljnih človekovovih pravic...”

V kolikor MNZ ni pripravljeno prisluhniti pozivom teh institucij, verjamemo, da naloga opozarjanja in obrambe človekovih pravic pade na ramena civilne družbe, ki takšnih kršitev ne more in ne sme tolerirati. Še posebej, kadar so poteptane pravice do zasebnega življenja, svobode in dostojanstva ljudi, ki so med bivanjem v Sloveniji toliko prispevali in postali integralni del naše skupnosti.

Podpisnice in podpisniki

Podpiši poziv!

HVALA!

Povej naprej!