Agrument


Dnevni odzivi, komentarji in pomisleki v 1000 znakih, v katerih gojimo divjo misel kiselkastega okusa. Vsi naši natipki so sveži, pripravljeni po lastni recepturi in ne vsebujejo €-jev. Agrument je kolektiven projekt uredništva z več kot petnajstimi člani.

Kaj ste pa danes že naredili?

Kdaj, če ne sedaj, boste prebrali vse knjige, s katerimi že tako dolgo odlašate? Ste že pričeli z učenjem novega jezika? Sedaj je vendarle pravi čas, da postanemo fit in "pripravimo telesa na poletje", ko bo vsega tega konec in se bomo vrnili na stare tirnice. Pa se bomo res? 

Kamor koli se obrnemo, nam internet sporoča, da moramo biti sedaj še posebej produktivni ter ponuja kopico (boljših in slabših) predlogov. Vendar pa korona prinaša predvsem negotovosti in strahove. Produktivnost že v optimalnih okoliščinah pogosto povzroča veliko stresa, v času pandemije pa je ta že tako ali tako na višku. Visoka pričakovanja narekujejo le še več stresa, hkrati pa ustvarjajo iluzijo, da se bomo vrnili v enake vsakdane, kot smo jih poznali mesec dni nazaj.

Le brez slabe vesti, če niste spekli kruha z drožmi in ste raje pogledali vse epizode nove ameriške tigraste klasike. Produktivnost lahko tudi preložimo na čase po pandemiji, ki bodo najverjetneje zahtevali velik (političen) boj in angažma.


Naroči se na objave! Želim, da mi sveže spisan agrument vsak delovni dan dostavite na mejl!
RSS

"Misli globalno, deluj lokalno!"

Trenutna kriza je zaenkrat že pokazala, da nevlaganje v javno zdravstvo, neobstoj stanovanjske politike in vladni ukrepi lahko narod ubijejo prej kot pa COVID-19.

Evropejci pa lahko potencialno pademo tudi zaradi pomanjkanja vitaminov, saj zaradi preventivnih ukrepov ni nikogar, da bi pobiral evropsko zelenjavo in sadje. Čeprav se kmetje srečujejo z izzivi, kot so suša, veter, zajedavci in poplave, in jih obvladujejo, pa je letošnja novost, da lahko pridelki propadejo, ker jih ne bodo mogli obirati vzhodnoevropski sezonski delavci.

Lačni ne bomo, dokler imamo pašto in paradižnikovo omako, zahvaljujoč našim junakinjam/talkam, prodajalkam. Če pa tudi tega zmanjka, ali bomo končno pomislili, da bi lahko pridelovali in jedli lokalno? Ali po možnosti kaj pridelali sami? Trenutna kriza, pa tudi že kaka prejšnja, je pokazala tudi, da smo lahko solidarni in da lahko upamo na boljši jutri za vse.


Vlada ugasnila še knjige in filme

Kulturno ministrstvo je Javno agencijo za knjigo RS in Slovenski filmski center pozvalo, da zamrzneta vso produkcijo: da ne sprejemata novih obveznosti in zadržita razpise. Bojijo se, da bodo ostali tudi brez tistih sredstev, ki so jim bila že dodeljena z odločbami, niso pa še podpisali pogodb.

Poteza se zdi skladna s prepričanjem novega svetovalca na ministrstvu, Mitje Iršiča, ki trdi da lahko "umetnost uspeva na trgu". Bizarno je, da se v času, ko helikopterske milijarde letijo na vse strani, varčuje na že tako ogroženi skupini. Ko celo najbolj zagrizeni dvorni hayekovci sprejemajo (sicer diskriminatorne) keynesianske ukrepe, ko se je tudi najbolj trdim neoliberalnim glavam posvetilo, da prosti trg ni nekaj, kar lahko zares obstaja, in ko država subvencionira podjetja z milijonskimi dobički, na trg naganjajo umetnike.

Čeprav se vlada za izrazoslovjem ves čas trudi ustvariti vtis, da smo v vojni, je ta v resnici kulturna. Cilj je jasen: utišati vse, ki si jih drznejo kritizirati.


Samozaposleni, vlada vas ima za norca!

Vlada je po priporočilih civilne družbe in opozicije z ukrepi vendarle naslovila tudi samozaposlene, a na bizarno nepravičen način. Ravno politična stran, ki ima polna usta "izkušenj iz gospodarstva",  je pokazala, da gospodarstva že dolgo ni videla od blizu.

Do podpore bodo upravičeni samo tisti, ki bodo dokazali, da jim je promet v marcu glede na februar upadel za 25 %, v aprilu in maju pa za 50 %. Očitno izhajajo iz napačne predpostavke, da samozaposleni prejemajo enako "plačo" vsak mesec. V praksi ti pogosto več mesecev delajo na nekem projektu, plačilo pa prejmejo v enem znesku. Prav tako račun, ki ga izstavijo, ni nujno dobiček, saj so morda del porabili za material ...

V izogib negotovosti ter računovodskim akrobacijam, v katere je vlada s tem pahnila številne samozaposlene, bi se bilo bolj smiselno zgledovati po praksah iz tujine. V Berlinu so, kljub pregovorno slabi nemški birokraciji, svojo pomoč za samozaposlene že učinkovito razdelili prejšni teden – kar iz helikopterja.


Abecedarij svobode govora: človekova pravica

Svoboda govora je univerzalna človekova pravica, kar pomeni, da je zapisana tudi v zakone tistih držav, ki je nimajo namena spoštovati. Da države, ki cenzurirajo svobodno izražanje mnenja, označujemo za neliberalne, kaže, kako je svoboda govora prepletena z identiteto liberalne demokracije.

Vendar celo v demokraciji svoboda izražanja ne pomeni, da bodo mnenja lahko vsi enako glasno (ali sploh) tudi izrazili. Govor napadalca preglasi strah ženske, ki jo je spolno nadlegoval, grožnje delodajalca utišajo pozive delavcev k stavki in politika odstavi strokovnjakinjo, če ji njene besede niso pogodu. 

Lahko pa velja tudi nasprotno. Čeprav imajo tudi provokatorji in bedaki, izvzemši nejasno in relativno prepoved sovražnega govora, pravico do svobode govora, to še ne pomeni, da jih moramo poslušati. Pravzaprav je nujno, da mediji takim sporočilom ne nastavljajo mikrofona, mi pa tiste, ki ga, bojkotirajmo. Samo zato, ker si glasen, še ne pomeni, da moraš biti tudi slišan.