Agrument

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred dnevi sprejelo pomembno, če ne celo zgodovinsko odločitev. Pritrdilo je namreč mladi portugalski šesterici, ki je septembra letos vložila prvo podnebno tožbo na sodišče v Strasbourgu proti 33 državam, med katerimi je tudi Slovenija. S tožbo so dosegli pravno zavezujočo odločitev sodišča, ki nacionalne vlade toženih držav zavezuje k ukrepanju za ustavitev podnebne krize. Razsodba jim obenem nalaga, da se morajo na obtožbe odzvati do februarja prihodnje leto.

Po svetu število okoljskih tožb narašča, njihov razplet pa običajno ni tako uspešen. Tudi skupina mladih Američanov je že pred leti tožila ZDA zaradi njihovega protiokoljskega delovanja, a je ameriško ustavno sodišče tožbo zavrnilo.

EU kljub pritiskom energetskih lobijev in mnogim visoko letečim obljubam še vedno ostaja najbolj napredna na področju okoljskih politik, nujno pa je, da temu sledijo še nacionalne vlade. Povejmo naši, da nam je okolje izjemno pomembno!

V ZDA so bili milijoni univerzitetnih študentov že pred izbruhom covid-19 v težavah zaradi previsokih šolnin in naraščajočih življenjskih stroškov. V zadnjih mesecih so razmere za mnoge od njih postale dramatične, saj so izgubili službe, kampusi pa so zaprti.

Raziskava, opravljena med 38 000 študenti, je pokazala, da jih kar 60 % živi na robu revščine. Zvezni in državni ukrepi ter univerze jim niso kaj veliko pomagali, zato so se študentje organizirali sami – ustanovili so skupine za medsebojno pomoč. Zbran denar z raznimi aplikacijami za plačilo razdelijo študentom za kritje najemnin, zdravstvenih stroškov, nakup knjig in hrane.

Skupine za medsebojno pomoč ponujajo kolektivni odgovor na napake kapitalizma, hkrati pa omogočajo tudi obliko politične organizacije od spodaj navzgor. Študentske akcije so vzajemno pomoč in solidarnost iz teorije prestavile v prakso.  Čas je, da tudi v Sloveniji poskrbimo za solidarnost: začnemo lahko že danes v svojem lokalnem okolju. 

Medtem ko se Evropa in ZDA bojujeta s smrtonosnim drugim valom pandemije, se mnogi prebivalci azijskih držav sproščeno družijo po nakupovalnih centrih in barih. 95 milijonski Vietnam ima denimo manj kot 10 dnevnih okužb, Tajvan pa naj bi se popolnoma izognil postkoronski recesiji.

Kljub zgodnjim zgodbah o uspehu prvega vala se Zahod ni zgledoval po azijskih metodah, ki so rezultirale v majhnem številu smrtnih primerih in minimizirale gospodarsko škodo. Na prvo žogo seveda takoj vznikne argument totalitarizma in posega v zasebnost posameznika s strani vlad. A verjetno gre bolj za azijsko kolektivistično miselnost, ki skupno dobro postavlja pred absolutno svobodo posameznika.

Zahodne države so se, namesto z učinkovito zajezitvijo virusa, raje ukvarjale z vprašanji zasebnosti in individualne svobode, nejasni ukrepi pa so precej hitro postali spolitizirani. Te iste države sebe še vedno v vseh pogledih dojemajo kot superiorne manj razvitim, vključno z upravljanjem pandemije. Žal to ni šala.

Novico o zadrogirani bruseljski orgiji, katere se je udeležil vodja poslanske skupine Fidesz in "dober kolega Milana Zvera", velja postaviti v kontekst.

Spomnimo se 15 let starega medijskega umora Jurija, takrat poslanca ZLSD, ki so mu "novinarji" nastavili past v obliki svingerskega oglasa. Juri si tega ni zaslužil. Čeprav je bil naiven, svojega življenja ni posvetil kulturni vojni in širjenju nestrpnosti – če svingaš, pač nisi nič manj socialni demokrat.

Bolj hinavska je zgodba Gorenaka, ki so ga policisti še 10 let prej zasačili, kako z nekim dvajsetletnikom beži s parkirišča v Tivoliju, tedaj znanega mesta za nudenje spolnih uslug. Vinko je vendar član stranke, ki se v tej državi najbolj zavzeto bori proti pravicam vsakršnih manjšin. 

Szájer pa je celo soavtor homofobne madžarske ustave in vodja stranke v EP, ki je še nekaj dni nazaj aktivno nasprotovala LGBTIQ pravicam. Za polno mero je z nagci žural kar med najstrožjim lockdownom.

Na Nori24 so o dogodku seveda "pozabili poročati".

Microsoft, ki je skozi desetletja svojega obstoja močno zaznamoval tako osebne kot službene računalnike, pripravlja ponudbo, ki bo šefom in šeficam precej olajšala vohunjenje nad zaposlenimi. V prihodnjem programskem svežnju Microsoft 365, ki vključuje popularna orodja Word, Excel in PowerPoint, bo na voljo nov nabor funkcionalnosti, združenih pod frazo productivity score.

Microsoft seveda samo odgovarja na potrebe na trgu. Analitična hiša Gartner je junija poročala, da 16 % delodajalcev vedno bolj uporablja različna orodja, s katerimi lahko sledijo aktivnostim svojih zaposlenih. V Microsoft 365 bodo orodja za nadzor avtomatsko vklopljena, kar bo dodatno normaliziralo vohunjenje, ki je v času povečanega dela od doma zagotovo vse bolj privlačno.

Zasebnost na delovnem mestu si zaslužimo vsi, ne le šefice in šefi. A, če si jo želimo zagotoviti, bomo morali biti bitko tudi v službi in ne le na internetu. Naj bo to priložnost, da nehamo razmišljati o našem delovnem mestu kot o apolitičnem prostoru!